| Žanr | družbeni roman |
| Narodnost | japonska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2014 |
| Založba | Mladinska knjiga |
| Zbirka |
Roman |
| Prevod |
Iztok Ilc |
| Ključne besede | Detektivi |
V romanu Kronika ptiča navijalca nas Murakami zopet popelje v njegov magični svet, v katerem se močno prepletata realnost in fantazija. Lahko bi ga označili kot kaotično delo, s prvinami detektivke in fantazijskega romana. Glavni lik je 30 letni Toru Okada, brezposelni odvetnik, ki se v predmestju Tokia predaja svojemu malodušnemu življenju. Namesto kariere prevzame vlogo gospodinjca. Vendar to monotonost kmalu razburka niz dogodkov, ki Toruju obrnejo življenje na glavo. Začne se s telefonskimi klici skrivnostne ženske, nato izgine njegov maček. Osrednji dogodek pa je izginotje njegove žene Kumiko. Pri iskanju obeh spozna vrsto karizmatičnih oseb. Nenavadni sestri Malta in Kreta Kano, ki imata sposobnost napovedovanja prihodnosti. Najstniška soseda May, ki je šolanje zamenjala za delo v tovarni lasulj. Vojni veteran, ki je Toruju pripovedoval zgodbe o grozotah druge svetovne vojne. In še mnogo drugih, ki s svojo nenavadnostjo začinijo zgodbo. V vsej tej zmešnjavi mora Toru zapustiti varno in monotono okolje, v katerem se počuti udobno, in se prepustiti toku dogodkov, ki postajajo skozi zgodbo vedno bolj nenavadni.
Objavljeno: 03.12.2014 11:25:40
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:24:18
Odšel sem v kuhinjo, popil vodo, nato sem se odpravil na verando, pogledal v krožnik za mačka, toda prav vse suhe sardine, ki sem jih večer prej nagomilil vanj, so še ostale. Maček se ni vrnil. Obstal sem na verandi in si ogledoval tesen vrt, ki so ga oblivali sončni žarki zgodnjega poletja. Domači vrt žal ni bil takšen, da bi ti prinesel spokojne misli.Sonce je nanj sijalo le nekaj kratkih uric na dan, zato je bila prst vselej črna in vlažna in od okrasnih rastlin sta v kotu rastli zgolj dve ali tri kramežljave hortenzije. Sploh pa mi cvetovi hortenzije niso zelo všeč. Z okoliških dreves se je v rednih presledkih slišalo oglaševanje ptiča gi-i-i-i, kot da bi navijal vzmet. Temu ptiču sva rekla “ptič navijalec”. Ime mu je dala Kumiko. Pravega imena ne veva. Ne veva niti, kakšen je videti. Kakor koli že, ptič navijalec je vsako jutro priletel v bližnji gozdič in navil vzmet najinega tihega sveta.
