Kako bi zvenel apokrifni spis dva tisoč let po opisu apokalipse? Nekako takole: angel Aziraphale in demon Anthony Crowley z grozo ugotavljata, da je sodni dan tako rekoč pred vrati. Treba je najti antikrista, a kaj ko so ga v porodnišnici zamenjali in fant (Adam) v popolni nevednosti o svojem poslanstvu mirno odrašča na angleškem podeželju. Aziraphale bi sicer raje vohal plesen svoje zbirke starih knjig kot pa začenjal poslednjo bitko. Crawley pa popolnoma uživa v grehih človeštva, saj so boljše razvedrilo od večernega TV-programa. Tu so seveda tudi štirje jezdeci apokalipse. Neomajno se držijo napovedi precej obskurne in čavknjene čarovnice, kar jih privede do usodnega dne in dogodka, ki je izničen kot najbolj dramatičen vrh romanov hladne vojne: nekdo obrne gumb, rdeč gumb. Apokalipsa se konča hladneje kot se je začela.
Knjiga je gostobesedna, polna zgodovinske in sodobne popkulture. Z ironičnim dostojanstvom se prebijamo prek strašno pomembnih malenkosti in nepomembnih ključnih dogodkov. Meje med junaki in antijunaki so zabrisane, tako da lahko podvomimo tudi v naslov: znamenja so lahko dobra ali slaba. Odvisno, na kateri strani znamenja stojite. Presodite sami!
Objavljeno: 02.01.2014 15:35:36
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:21:50