Korak za korakom

Jack Dunlevy se je ustavil pred njima.
– Ne plačujem te zato, da postajaš naokrog in klepetaš s prijatelji, je rekel, a ni ni bil slišati ravno jezen.
– Težavo sem odpravil, mu je povedal Pazduha. Samo na to še čakam, da se lepilo posuši in lahko opravim preskus sistema.
Njegov šef se je nejeverno razgledal po domala nedotaknjeji trati. Pazduha mu je povedal za rododendron. Gospod Dunlevy se je nasmehnil, nato pa se je zasukal k Rentgenu.
– Vidiš, zato mu bom ponudil višjo tarifo in boljše delovno mesto. Nima samo močnega hrbta. Tudi možgane ima. … Kaj se je pa zgodilo s tabo? Sta te zdelala tista dva?
– Nič mi ni.
– Službe pa najbrž ne bi hotel, kaj? Za šest petdeset na uro?
– Ni slabo, je na Pazduhovo presenečenje odvrnil Rentgen. Ampak z vami bi rad imel odkrit odnos, zato vam kar takoj povem, da imam dosje. Jack Dunlevy je o tem nekoliko razmislil.
– Si bil tudi ti na Zelenem jezeru? je nato vprašal.
– Bil gospod. Tam sem spoznal Theodorja. Pazduha bi se skoraj zasmejal. Rentgen ni še nikdar izrekel njegovega pravega imena.
– V tem primeru ti dam sedem dolarjev na uro, je rekel Pazduhov šef. Fantje z Jezera kopljete kot naviti.
Str. 207

Prevod dela: Small steps.