Dostojevski

Ljudmila Saraskina je v letu 2011 izdala monumentalno biografijo Dostojevskega. Gre za obsežno delo, plod raziskovalkinega vseživljenjskega ukvarjanja s klasikom. Deset let kasneje, leta 2021, je to predragoceno knjižno delo v slovenski jezik prevedel Borut Kraševec, sicer tudi dobitnik nagrade Kresnik za svoje romaneskno delo Agni. Tokrat je prevedel je 700 strani, ki nam Dostojevskega približajo do potankosti. Poudariti moram, da ne gre za dolgovezen tekst. Gre za izjemno živo materijo, s katero sta Saraskina in Kraševec v tesnem, osebnem odnosu. Oba Dostojevskega že dolgo tudi bereta in raziskujeta. Raziskovalka se je pri pisanju opirala na prejšnje biografije in svoja predhodna dela, prebrala je dodatna pričevanja, pisma, pregledala dokumente, spraševala sorodnike. Še več: o vsem zbranem se še v sami biografiji prevprašuje, dvomi v nekatera “uradna” dejstva, živi z Dostojevskim in v njem. Tako boste spoznali njegovo otroštvo v “zdravniški družini”, v strogem, a spodbudnem družinskem okolju, kjer so veliko brali in ne zatirali karakternih posebnosti pri otrocih, ampak jih raje še krepili. Dokaj romantično otroštvo pretrga mamina smrt, z bratom sta prisiljena obiskovati šolo za vojne inženirje. Dostojevskemu dobro uspeva, lahko bi postal ugleden načrtovalec gradenj, a po očetovi smrti raje vse pusti in postane svobodni umetnik, pisatelj. Zanimivo Fjodorjevo življenje samo vabi k branju; njegova usoda političnega zapornika, obsodba na smrt, leta, preživeta v Sibirski katorgi, njegove večne težave s financami, zadolževanjem, iskanjem založnikov, božjastnimi napadi, zasvojenost z igrami na srečo. Metanje polen pod noge, smrt žene in dveh otrok, vse to ga je skoraj strlo, a se ni dal pri svojem pisateljskem delu. Proti koncu življenja z drugo ženo celo spodobno živi in doživi pisateljsko slavo. Biografka Saraskina opiše okoliščine nastajanja njegovih znanih in manj znanih del, njegova politična udejstvovanja, verski angažma (izjemno ga je privlačil Kristusov lik, pa tudi vprašanje dobrega in zla). S pomočjo poznavanja njegovih literarnih del Saraskina dokazuje, da je snov jemal iz svojega življenja in biografijo dopolnjuje tudi na ta način, da špekulira, kaj se je v resnici zgodilo. Tudi sami boste lahko detektivi. Sedemsto strani piska umetelno razdeli na poglavja in podpoglavja, zato bralec lahko “diha” in skorajda ne opazi, kako hitro je minil čas ob “debeli”, a dobri knjigi. Isto lahko trdimo o kakovosti prevajalca, ki ruski tekst umeri s slovenskim ekvavilentom – dober, kot bi “zrasel na naših tleh”. Mnenja sem, da bolje ne bi mogla biti počaščena 200. obletnica rojstva F.M. Dostojevskega in to, kar nam je ta veliki klasik dal v razmislek. Ustvarjalcem slovenske izdaje gre velika zahvala.