| Žanr | družbenokritični roman |
| Narodnost | slovenska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 1995 |
| Založba | DZS |
| Zbirka |
Drzni znanilci sprememb |
| Ključne besede | Humor, Mali človek, Satira |
Vojc Pujšek, sveže ločen štiridesetletnik, se z življenjem spopada suvereno. Šiht, gostilna, obiski pri hčeri, kreganje z bivšo ženo in zetom ter kritiziranje vsega in vsakogar. Vojc je namreč vase zagledan, zafrustriran, šovinističen junak, ksenofob, “sin slovenskega naroda”, ki je popolnoma prepričan v svoj prav in se venomer čudi, kako mu pri ženskah nikakor ne uspe.
Celotno knjigo preveva precej črn humor, s katerim avtor izraža neusmiljeno kritiko malomeščanskih vrednot, vendar pri tem ne moralizira, ter
posebna raba pogovornega jezika (kletvice, vulgarizmi, narečja, mašila), kar odlično okarakterizira književne osebe, še zlasti glavnega junaka.
Objavljeno: 28.02.2022 08:39:51
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:48:44
“Gojka ti bo vrnila. Rekla je, da upa, da kmalu.”
Še en čas me je gledala, nato mi je obrnila hrbet.
“To bi pa rad videl,” sem rekel, “da bi mi ona vrnila marke. Prej bomo dočakali prdec od mrtvaka.”
“Zajebal si se,” je rekla Pujčika. “A veš, da jih mrtvi res spuščajo?”
Pujči dela v bolnici kot administratorka in prihaja v stik s tistimi, ki se spoznajo na te reči. Ampak tudi s tem me ni spravila v dobro voljo.
“Ma, kurc”, sem rekel in se obrnil proč.
in nato