Lunini utrinki

Gre za prevod klasike Edith Wharton, s katero zareže v stil družabnega življenja bogatašev v norih dvajsetih. Whartonova je za časa življenja prejela Pulittzerjevo nagrado za roman “Čas nedolžnosti”, večkrat se je spogledovala z Nobelovo nagrado. Pričujočemu delu se lahko najde vzporednice z Velikom Gatsbyjem, a bi ga bilo treba za tako kakovost, resnici na ljubo, še malce izbrusiti. Zgodba je vseeno dovolj kritična, zabavna, sto let kasneje pa še vedno aktualna, saj pripoveduje o tem, kako se bogataš in revež v vsakem času potrebujeta in hkrati v tej odvisnosti kažeta svoje najbolj zavržne lastnosti. V ospredju pripovedi sta tako revnejša Newyorčana, intelektualca; Nick Lansing, pisatelj, arheolog in Susy Branch, iznajdljivi “mastermind”, preko katerega znata osvojiti srca visoke družbe, da ju ta sprejme in vabi na različne dogodke, počitnice, kosila, večerje. Za pravo delo jima namreč ni. V priskledništvu se tako izmojstrita, da skleneta celo pakt. To je pakt o tem, da se bosta poročila, iz daril ob poroki pa parirala visoki družbi z oblekami, vabili, darili. Ko naj bi teh sredstev zmanjkalo, naj bi šla narazen. Med preživljanjem medenega leta s prijatelji po Evropi se zaljubita, bogataško-razvratni slog življenja, ki na moralni razkroj enega deluje bolj kot na drugega, bližajoča se revščina, pakt o razhodu ter boljše ženitne ponudbe pa ju razdvojijo …