Monika Hauser – začenjam vedno znova : zdravnica, ki se bori za ženske z vojno travmo

Med vojno v Bosni je bilo posiljenih med 20.000 do 50.000 žensk. To je bila vojna strategija in njen cilj je bil ponižanje žensk in nasprotne strani.

Zdravnica Monika Hauser je leta 1992 med prvimi poročala o množičnih posilstvih v Bosni in na to opozarjala svetovno javnost. Bila je zgrožena ob spoznanju, da mednarodna politika in nevladne humanitarne organizacije ne storijo nič. Odšla je v Zenico in tam ob pomoči prijateljev, ki so v Nemčiji zbirali denar in v sodelovanju z lokalnimi strokovnjakinjami odprla rehabilitacijski center za zlorabljene ženske, Medica Zenica. Ta deluje še danes. Njeno delo je navdihnilo režiserko Jasmino Žbanić, da je posnela film Grbavica, ki je bil nagrajen na filmskem festivalu v Berlinu. Monika Hauser je nato podobne centre odpirala še na drugih vojni področjih, V Iraku, Afganistanu, Kongu, na Kosovem.
Povsod je javno govorila o posilstvu kot vojnem orožju za etnično čiščenje, o muslimankah, zaprtih v koncentracijskih taboriščih, ki so bile na ta način ponižane, posiljene, noseče in so bile prisiljene rojevati otroke posiljevalcev. Po njeni zaslugi je mednarodno sodišče leta 2001 priznalo posilstvo kot vojni zločin.
Monika Hauser se zavzema tudi, da država posiljenim ženskam prizna pravico do statusa civilnih žrtev vojne, do socialne pomoči, kot jo prejemajo vse druge civilne in vojaške žrtve vojne, jim pomaga najti zaposlitev, stanovanje in zagotovi dostojno življenje. Ne gre namreč le za zdravstveno in psihološko pomoč, ampak tudi za reintegracijo v družbo. Pravi tudi, da morajo imeti ženske možnost sodelovati v mirovnih pogajanjih, v katerih so bile do zdaj praviloma izključene.

Posilstvo pa je še vedno tabu tudi v zahodnih družbah, ugotavlja. Na tisoče Nemk je bilo žrtev povojnega posiljevanja, pa so bile o tem prisiljene molčati. Njihove travme obravnavajo kot demenco ali nerazsodnost. Ker jim nihče ni prisluhnil in jih vzel zares, se njihove travme prenašajo na naslednje generacije.

Za svoje delo, ki presega medicinsko pomoč, ampak je tudi politično in feministično, je Monika Hauser leta 2008 prejela alternativno Nobelovo nagrado za mir.













Prevod dela: Monika Hauser – nicht aufhören anzufangen. , 700 izv., Predgovor / Dževada Popaja: str. 5-8. , Bibliografija: str. 211-212.