Igralka s svinčnikom : izbrani dnevniki (1962-1991)

Alja Tkačev ni bila samo igralka, bila je tudi pedagoginja in prevajalka, pisala je poezijo, prozo in dramatiko, predvsem pa je pisala dnevnike. Izbor iz njenih dnevniških zapisov z naslovom Igralka s svinčnikom sta lani izdala založba Mladinska knjiga in Slovenski gledališki inštitut, ki tudi hrani njeno zapuščino. V njenih dnevniških zapisih, ki jih je sama imenovala Tabu, lahko iz prve roke spoznamo tako njeno umetniško kot tudi osebno pot, zapise pa dopolnjujejo pesmi, avtorske risbe, pisma in fotografije, predvsem tiste iz gledaliških predstav. Intimni zapisi se prepletajo z refleksijami o stanju gledališča in umetnosti v tistem obdobju in tudi političnem dogajanju pri nas. Zapisi, ki so nastajali med letoma 1962 in 1991, so seveda v veliki meri povezani z gledališčem; avtorica iskreno piše o svojih igralskih začetkih, vseh uspehih in neuspehih, ki jih je doživela v karieri, brez dlake na jeziku spregovori o sodobnikih, velikih gledaliških ustvarjalcih (igralcih, režiserjih, dramatikih …), težavah, s katerimi se je v posameznih obdobjih spopadalo slovensko gledališče, v njenih dnevnikih najdemo tudi številne kritične zapise o gledaliških predstavah. Vzporedno z gledališko potjo spoznavamo njeno osebno življenje, ki so ga med drugim zaznamovala osebna razočaranja, osamljenost, izgube, pomanjkanje dela, revščina, alkoholizem in čisto na koncu tudi bolezen. Večina zapisov je nastala v Ljubljani, nekateri v Komiži na Visu, nekaj pa tudi med različnimi gostovanji po Evropi. Izbor dnevniških zapisov – zadnji so nastali le nekaj dni pred njeno smrtjo – zaokrožajo seznam gledaliških in filmskih vlog, seznam prevodov in avtorskih objav ter spremna beseda Primoža Jesenka.