Ubogi bogataši

Sloviti madžarski pisatelj Mór Jókai (1825–1904) se je uveljavil predvsem v zvrsti romantičnih pripovedi. Z več kot stotimi objavljenimi romani je bil priljubljen ne le na Madžarskem, ampak tudi drugod v Evropi, še posebej med visoko družbo viktorijanske Anglije. S preprosto karakterizacijo in večjim poudarkom na razvoju zgodbe se približuje povesti, odlikuje pa se predvsem s pripovedovalsko zvitostjo, ki nam približa mestno in ruralno življenje peštanske in transilvanske družbe 19. stoletja. V zgodbo Ubogih bogatašev je ujeto življenje z intrigami bogate peštanske družine, nabrane okoli starega tirana Demétra Lapussa, ki z zadnjimi močmi greni življenja sorodnikov. Z grožnjami o razdedinjenju obvladuje tesnobno atmosfero v hiši, ubogi bogataši pa zastrupljajoče dediščine nikakor ne morejo izpustiti. Posledica njegovega izživljanja je tudi poseg v mladostno ljubezen, zaradi katere odda vnukinjo v zakon premožnemu baronu na slabem glasu. S selitvijo novih zakoncev na baronovo transilvansko posestvo se tudi zgodba prevesi iz opisovanja zatohlega ozračja družine Lapussa v pustolovščino znotraj vrvenja transilvanskega »podtalja« in akcijami hudodelske tolpe pod vodstvom skrivnostnega Fatia Negra. Kakšno povezavo ima izmuzljivi hudodelec z družino, roman ne želi izdati, lahko pa zaključi bralec sam. V vsakem primeru pa se nakopičene krivice proti koncu prepletejo in razrešijo v boju plemenitosti nasproti pohlepu, ki poteka z vsemi sredstvi – samokresi, pravdniki ali ponosom, vse skupaj pa je s pripovedovalčevimi zbadljivimi in humornimi opazkami povezano v izredno berljivo čtivo.