Nor na Vincenta je prozno delo, katerega vrsto pravzaprav ne moremo natančno opredeliti, še najbolj mu pritiče oznaka »krajši roman«, čeprav bi brez težav lahko padel tudi v kategorijo »dnevniški zapiski«. Skozi fragmente avtor podoživlja svoje šestletno (odprto) razmerje s fatalnim Vincentom, ki ga je kot petnajstletnega fantiča spoznal leta 1982. Burno razmerje v slogu sex, drugs & rock’n’roll je polno najbolj izključujočih si stvari – radosti, bolečine, ljubezni, sovraštva, trpinčenja, negovanja. Guibert ima do precej mlajšega Vincenta obsesiven odnos, obožuje ga, strastno si ga želi, sanja njegov ud, Vincent pa ga pogosto zavrača in na tak način določa ritem njunega razmerja. »Najbolj ljubim tistega, ki me najbolj ponižuje«, pravi Guibert. Delo, ki je bilo izdano le dve leti pred avtorjevo smrtjo, je avtobiografsko in razkriva boleče dejstvo, da je prav oboževani Vincent tisti, ki je Guiberta okužil z virusom HIV. Podrobneje je o tej temi spregovoril v spominih z naslovom Prijatelju, ki mi ni rešil življenja. Hervé Guibert, ki je bil poleg pisateljevanja tudi sijajni fotograf, je za posledicami aidsa umrl ob koncu leta 1991 pri komaj šestintridesetih letih.
Objavljeno: 07.12.2021 13:57:43
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:48:00