| Žanr | poljudnoznanstvena knjiga, strip |
| Narodnost | literatura ZDA |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2011 |
| Založba | Cankarjeva založba |
| Prevod |
Izar Lunaček |
| Ključne besede | Besede, Karikature, Medijska teorija, Slike, Stripi, Umetnost, Vizualna umetnost |
Zelo malo je strokovnih del, ki bi se ukvarjalo s stripom kot medijem in umetnostjo. Od teh so le nekatera dostopna tudi v slovenščini. Z razvojem in večjo izpostavljenostjo stripa se širi nabor literature o njem. Scott McCloud (1960-), ameriški karikaturist in “stripovski teoretik”, je eden od ljudi, ki si prizadevajo razširiti ta nabor. Kako razumeti strip: O nevidni umetnosti (Understanding Comics: The Invisible Art, 1993) je njegova prva strokovna knjiga. Leta 1994 je prejela Eisnerjevo nagrado za najboljšo knjigo o stripih. V njej se avtor loti drzne naloge: bralcu skuša zakonitosti stripa predstaviti – preko stripa! Delo, dostopno tudi v slovenskem jeziku, obravnava teoretično in obrtno plat stripa kot medija in umetnosti. V prvem delu poda novo definicijo stripovskega medija (“umetnost zaporedja”), obenem pa predstavi vpliv ikon in karikatur na razvoj stripa ter oriše odnos med slikami in besedami. V drugem delu predstavi stopnje ustvarjanja in pravila za uporabo barv, za konec pa še komentira odnos javnosti do stripa. Avtor v mladem stripovskem mediju ne vidi zgolj pogrošne zabave za otroke. V njem vidi novo smer umetnosti, ki lahko stoji ob boku s slikarstvom in literaturo. Umetnost zaporedja, fuzija sličic in besedila, ponuja nov način pripovedovanja zgodb. McCloudu uspe z odbitimi ilustracijami in iskrivim besedilom povprečnemu bralcu približati tudi najbolj izmuzljive pojme s področja likovne umetnosti in medijske teorije. Obvezno branje za vse striparje in stripovske navdušence!
Objavljeno: 06.12.2021 08:28:52
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:47:54
“Ena sama sila se je zmožna prebiti skozi zid, ki vse umetnike ločuje od njihovega občinstva – sila razumevanja. Razumevanje stripa je resna zadeva. Danes je strip ena zelo redkih oblik množične komunikacije, kjer še lahko pridejo do izraza glasovi posameznikov. Tisti, ki se spoprijemamo s stripovskim poslom, moramo premagati kar nekaj ovir … toda te zbledijo ob tistih, s katerimi se morata boriti filmar ali dramatik. Strip z odprtimi rokami sprejme vsakega risarja ali pisca, ki stopi v njegov svet, ta svet pa je oddaljen le toliko kot vsak svinčnik ali pero in papir. Ta zid nevednosti, ki toliko človeškim bitjem preprečuje, da bi druga drugo jasno zagledala, je mogoče prečkati le s komunikacijo. In komunikacija je lahko učinkovita le, ko razumemo oblike, ki jih lahko zavzame.” (str. 196-198)
in nato