V službi diplomacije
Žanr | spomini, življenjepis / biografija |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2017 |
Založba | Modrijan |
Ključne besede | Diplomacija, Diplomati, Slovenska diplomacija, Spomini |
Žanr | spomini, življenjepis / biografija |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2017 |
Založba | Modrijan |
Ključne besede | Diplomacija, Diplomati, Slovenska diplomacija, Spomini |
Kaj pravzaprav delajo diplomati, kaj veleposlaniki, kaj odpravniki poslov, kakšne so sploh naloge diplomatskih služb? Kako je to organizirano v tujini, kako je bilo v nekdanji Jugoslaviji in kako je sedaj v Republiki Sloveniji? Na vse to najdemo odgovore v knjigi Romana Kirna V službi diplomacije. Avtor je začel diplomatsko kariero leta 1977 na zunanjem ministrstvu nekdanje Jugoslavije in jo zaključil leta 2017 kot slovenski veleposlanik v Haagu. Vmesne postaje so bile še v Burmi, Pragi, na Dunaju, v New Yorku, Washingtonu. Ob opisu zadolžitev na posameznih mestih spoznavamo, kako se diplomati spopadajo z razmerami v svetu in doma, ob tem pa avtor kritično presoja tako nekdanjo jugoslovansko diplomacijo v preteklosti kot tudi vse zagate slovenske diplomacije in poda oceno trenutnega stanja v zunanji politiki naše države.
Objavljeno: 08.10.2021 14:28:48
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:47:34
“V slovenski javnosti se nekako ne more uveljaviti v mednarodni javnosti sprejeta predstava o diplomaciji kot posebnem poklicu, za katerega je treba biti usposobljen, tako kot za vsak drug poklic. Za diplomata so poleg formalne izobrazbe (predvsem s področja mednarodnih odnosov, prava in ekonomije)ter znanja tujih jezikov, potrebne še najmanj naslednje tri lastnosti oz. kvalitete:1.poznavanje mednarodnih odnosov, interes in motivacija za delo v diplomaciji; 2.poznavanje in sprejemanje specifičnosti dela v diplomaciji, to je v notranji in zunanji službi; 3. ustrezne značajske lastnosti.” (str. 158-159)