Pismonoša iz Nagasakija : resnična zgodba o žrtvi atomske bombe

Prva atomska bomba je padla na Hirošimo 6. avgusta 1945, t.i. Deček (LittleBoy, 408 kg, segrevanje do 4000 stopinj Celzija). Zaradi radioaktivnosti je bilo v trenutku mrtvo vse v radiju enega kilometra, pustošenje je čutilo 8 kvadratnih kilometrov ozemlja, sledil je »črni dež«, ki ga je veter raznesel nepojmljivo daleč. Druga atomska bomba je padla 9. avgusta 1945 na Nagasaki, t.i. Debeluh (Fat Man, 4,5 tone). Ker Nagasaki leži v dolini, je uničila 40 kvadratnih kilometrov ozemlja. Uničeno je bilo vse, tudi arhivi, zato o potankostih ni mogoče pisati. Je pa umrlo približno 60 do 80 tisoč. Ljudje so umirali tudi kasneje zaradi radioaktivnih posledic, bolezni, poškodb. Pisatelj potopisov in romanov, Peter Townsend se je 37 let po 2. sv. vojni na Japonskem sestal z nekaterimi žrtvami atomske bombe. Zapisal je zgodbo hibakuše (žrtve atomske bombe) Sumitera Tanigučija, ki si je vse do smrti leta 2017 prizadeval doseči prepoved izdelave in uporabe jedrskega orožja. Sicer pa je bil avtor poveljniški pilot Kraljevega letalstva, avtor študij in potopisov, dvorni svetnik Kralja Georga VI in Kraljice Elizabete II (1944-1953). Napisal je številne članke v osrednjih revijah in časopisih njegovega časa, pa tudi več knjig o islamu. Njegov roman Hiša na sipini je izšel šele leta 2019, medtem ko je njegova iskrena in diskretna avtobiografija Čas in priložnost (Time and Chance, 1978) doživela več ponatisov.