| Žanr | zgodovinski roman |
| Narodnost | slovenska literatura |
| Kraj in leto izida | Celje, 2021 |
| Založba | Celjska Mohorjeva družba |
| Ključne besede | Celjanke, Elizabeta habsburška, Evropske vladarske hiše, Kazimir iv. jagelonski, Medosebni odnosi, Poljska zgodovina, Vladarke, ženske v družbi |
Pred nami je psihološki portret ene ključnih osebnosti evropske zgodovine. Zaradi telesne prizadetosti, posledice kostne tuberkuloze, je bila Elizabeta Habsburška nezaželena nevesta. Vnukinja ogrsko-hrvaške, nemške in češke kraljice Barbare Celjske je bila poročena s postavnim poljskim kraljem Kazimirjem IV. Jagelonskim. S svojo modrostjo in znanjem je premagala družbeno zavračanje, na svojo stran s svojo karizmo pridobila soproga, preko svojih potomcev pa sta vladarja prenesla kri grofov Celjskih na evropske dvore. Vladala sta uspešno, skoraj neverjetno pa je, kako je sprva neuspešen zakon prerasel v ljubečo zvezo, v kateri se je rodilo trinajst otrok, s katerimi se zgodba poljske zgodovine nadaljuje. Pisateljica Zlatka Rakovec-Felser, dr. psih., je znana tudi po zgodovinskih romanih “Na valovih sreče in pogube: Kraljica Barbara Celjska” ter “Vražja Liza: Čarovnije v zraku”, v katerih odlično predstavi psihološki profil protagonistov. Tudi s pričujočo knjigo je opravila izjemno raziskovalno delo.
Objavljeno: 16.11.2021 14:02:54
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:47:15
“Že na poti v gozd se je v Kazimirju oglasila želja, da se pred Elizabeto izkaže. Zavedal se je dejstva, da ni ravno dober govorec, pa tudi, da je o mnogočem bolj slabo poučen. Jasno mu je bilo, da to, kar so habsburški učitelji vcepljali v Elizabetino glavo, njemu pač ni bilo dano. Zato pa je užival v nameri, da se bo tu, sredi divjega gozda lahko izkazal vsaj s svojimi lovskimi veščinami. In imel je srečo. Ali pa tudi ne. Ko sta namreč prišla že globlje v gozd, ga je zagledal – bizona. Lov nanj seveda ni mačji kašelj, tega se je dobro zavedal. Pravzaprav je za še tako izkušenega lovca takšen podvig pomenil tvegano merjenje moči z ne prav gotovim izidom. Zanj, ki se je hotel postaviti, pa je bil zdaj to pravi izziv. Imel je gledalko, ki bo, to mu je bilo jasno, v tej nedvomno hudo napeti bitki, ko bo šlo za življenje ali smrt, verjetno kdaj pošteno zatrepetala zanj. In za to mu je šlo.” (str. 139)
in nato