Napol morilke
Žanr | zgodovinski roman |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Novo mesto, 2021 |
Založba | Goga |
Zbirka |
Literarna zbirka Goga |
Ključne besede | 1920-1925, 1925-1928, 1929-1940, Begunke, Fašizem, Istra, Maribor, Matere in hčere, Nasilje v družini, Slovenke |
"Vsaka sovražnost se začne z nevednostjo." (st. 84)
Roman zajame obdobje med obema vojnama, od leta 1920 do leta 1940, dogajalni prostor pa se seli iz Trsta, čez Istro in se ustavi v Mariboru. Marina pred maminim tepežem in z versko gorečnostjo podprtimi sodbami uide v objem prvega mladeniča, ki je prijazen z njo, zanosi in se z njim poroči. Njenega Antona pa bolj kot družinsko življenje zanima politični aktivizem, kmalu jo zapusti. Marina se s hčerko preseli nazaj k mami. V ozadju se prebujajo italijanski fašisti in sosedje začnejo družino Slovenk šikanirati. Začne se njihov beg, najprej k žlahti v Istro, po nekaj letih pa še v Maribor, kjer bo spet politično zavrelo. Izjemno bogat roman, tako po sporočilni kot po izrazni moči. Med drugim govori o (ne)zmožnosti preseganja travme in družinskih vzorcev, o begunstvu različnih vrst, ki s sabo vedno pripelje tudi tujost, pred sabo in pred drugimi; o sovraštvu in ljubezni, o tem, kaj ju hrani in kaj napajata.
Objavljeno: 31.08.2021 08:05:49
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:47:02
Nona je tokrat sprva suho stiskala že tako tanke ustnice, da so pobledele. Marina je samo čakala, od kod bo najprej priletelo. Nato se je nona, ne da bi izustila besedico, približala hčerinemu obrazu, ga pobožala s suhljato roko, ga zajela v dlani in Marino, vso zaprepaščeno, tesno objela.
Trenutek, ko je nona hčerko stisnila k sebi in tako neverjetno glasno molčala, je Marinina lica razmočil huje od ta največje skrinje, polne posteljnine in čipkastih prtov, ki so jo morale Zanutove ženske naslednjega jutra v najhujšem nalivu pustiti samevati na železniški postaji. (str. 64-65)