| Žanr | kriminalni roman, psihološki roman |
| Narodnost | literatura ZDA |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2022 |
| Založba | Hiša knjig, HKZ |
| Prevod |
Alenka Gortan |
| Ključne besede | Medosebni odnosi, Odnosi med spoloma, Pogrešane osebe, Pogrešani otroci, Skrivnosti, Ugrabitve, Umori, Zloraba |
Izoliranost v temi ljudi potisne na rob norosti – občutek za čas se poslabša, prav tako spalni cikel. V temi se počutiš nevidnega. Um se znajde v nenehnem divjem stanju, halucinira. In ko iščeš poti v temi, ponotranjiš duševno bolečino, pozabiš, da ti podhranjenost razžira dušo, čustveno izčrpanost spremeniš v moč za beg. Po enajstih letih zlorab deklica zbeži iz ujetništva, med tekom skozi alejo dreves in srhljivih razpadajočih kmetij hlasta po svobodi, zraku, svetlobi. Nekoč so jo iskali – to je bila ljudska iniciativa, ki se v hipu razmahne. A kaj kmalu upade, ljudstvo obupa, primer zastara. A prav z njeno vrnitvijo, nepredvidljivimi preobrati, ki zasejejo seme upravičenega dvoma, skrivnostnim svetom hipnoze in sposobnostjo manipulacije človeškega spomina zabredemo v kompleksnost romana. Krivda razžira dušo. Ali bo resnica tista, ki jo bo osvobodila?
Objavljeno: 24.03.2023 11:38:19
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:51:39
Vrata zaškripljejo /…/ v lopo zasije luna in jo nekoliko razsvetli. Ne močno, vendar dovolj, da me prestraši, saj v mesečini nisem več tako nevidna, kot sem mislila da sem. Zaprem oči in zarijem glavo v kolena, da bi bila čim manjša. /…/ Skrčena sem tako nizko, da me boli telo. Zvila sem se v kroglo kot pasavčki. Ne diham veliko, le toliko, kolikor moram, da ne postanem modra in omedlim. Vendar so polovični vdihi, pri katerih nikoli ne vdihnem ali izdihnem dovolj zraka, tako da me boli in peče v prsih. Polulam se. Moje mehke hlače postanejo mokre in tople. (str. 38)
in nato