Izbira : celo v peklu lahko zraste upanje

Edith Eger je bila madžarska telovadka in balerina, ko so jo leta 1944 pri šestnajstih letih skupaj z družino odpeljali v Auschwitz. Njo in sestro so ločili od staršev, ki so izgubili življenje v plinski celici. V taborišču je morala preživeti nepredstavljive izkušnje, med drugim je morala plesati za Josefa Mengeleja. Zloglasni angel smrti ji je vrgel štruco kruha, ki si jo je razdelila s sojetnicami. Po osvoboditvi taborišča so jo komaj živo izvlekli izpod kupa trupel. Grozote holokavsta Edith niso zlomile. Pravzaprav so ji pomagale, da se je spet naučila živeti s pravo življenjsko močjo. Okrevala je, si ustvarila družino in se preselila v Ameriko. Postala je učenka Viktorja Frankla in pri petdesetih doktorirala iz klinične psihologije. Po desetletjih skrivanja preteklosti se je zavedla, da je treba zaceliti rane, spregovoriti o grozoti, ki jo je preživela in da je odpuščanje pot do ozdravitve. Ni želela več živeti v ječi preteklosti. Biti svoboden namreč pomeni živeti v sedanjosti.