| Žanr | fantastični roman |
| Narodnost | angleška literatura |
| Kraj in leto izida | Jezero, 2019 |
| Založba | Morfemplus |
| Ključne besede | Bajeslovna bitja, Boj, Grška mitologija, Grški bogovi, Junaki, mitološka bitja, Pošasti, rimska mitologija |
Prvi del iz serije Junaki Olimpa z naslovom Izgubljeni junak sledi trem prijateljem – Jasonu, Piper in Leu, ko spoznajo, da so polbogovi (otroci boga in smrtnika) in pred pošastmi pobegnejo v edini kraj, kjer so lahko kot polbogovi varni – Tabor polkrvnih.
Kot otroci različnih bogov imajo različne sposobnosti: Jason je kot sin Zevsa sposoben priklicati strelo in upravljati z zrakom, Piper je kot hči Afrodite zmožna uporabiti čarogovor in ljudi prepičati v dejanja, Leo pa je kot Hefajstov sin navdušen nad vsemi tehnološkimi napravami in lahko nadzoruje ogenj. Ko jih kraljica grških bogov Hera prosi, da bi jo rešili iz krempljev prvobitne boginje zemlje Gee, se podajo na izredno nevarno pustolovščino. V zgodbi se pojavijo tudi drugi prepoznavni liki grške in rimske mitologije – Medeja, Midas, Eol, kiklopi, satiri, kentaver in še mnogi drugi.
Vsebino nam razkrijejo trije različni pripovedovalci – naši protagonisti in s tem osvetljujejo tudi svoje razmišljanje o dogajanju. S tem avtor bralcu omogoči bolj oseben stik z junaki in jih počloveči, saj smo deležni tudi njihovih notranjih monologov. Knjiga je napolnjena z akcijo, humorjem in bogata z utrinki iz grške in rimske mitologije in čeprav v knjižnicah običajno stoji na mladinskem oddelku, pa je več kot zanimiva tudi za odrasle.
Objavljeno: 02.08.2021 10:42:21
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:46:37
“V Šoli divjine je moral Leo opraviti kar nekaj prisilnih pohodov. Mislil je, da je v dobri formi. A vzpenjanje na goro, ko ti hoče zemlja pogoltniti stopala, je bilo podobno teku po tekaški stezi, ki je imela namesto navadnega traku lepljivi trak za lovljenje muh.
Prav kmalu si je Leo zavihal rokave srajce brez ovratnika, čeprav je bil veter oster in mrzel. želel si je, da bi mu Afrodita dala kratke pohodniške hlače in udobnejše čevlje, a je bil hvaležen za sončna očala, da mu sonce ni sijalo v oči. Z rokami je zdrsnil v pas za orodje in začel k sebi klicati potrebščine – zbonike, droben natični ključ, nekaj kosov brona. Ko je hodil, je sestavljal, ne da bi res razmišljal, le igral se je s kosci.” (str. 430)
in nato