Slovenska dežela v ljudski pripovedi

Trideset let je pravkar minilo, kar živimo v samostojni Sloveniji. Kot je v zaključku zapisala Dušica Kunaver, celih tisoč let nismo imeli svoje države. Vedno pa smo imeli črtomire v boju za črte in bogove nad oblaki, imeli smo puntarje v boju proti graščakom, imeli smo brambovce v boju proti Turkom, imeli smo partizane v boju proti okupatorjem. Z izjemnim občutkom za jezik, nas Dušica Kunaver v knjigi Slovenska dežela v ljudski pripovedi tako popelje skozi slovensko zgodovino po Sloveniji s pomočjo slovenske ljudske pripovedi. Izjemno. Veste, da gore gradijo velikani, da imajo v tolmunih naših rek povodni možje svoje kristalne palače, da v gorah živijo škrati in čuvajo podzemna bogastva? Vile pa so dobra, človeku naklonjena bitja, lepa mlada dekleta v dolgih belih oblekah in z dolgimi zlatimi lasmi. Za dvojo dobroto pa pričakujejo samo spoštovanje. Tako pogani, krščani, graščaki, Turki, roparji, puntarji, ljudski junaki, vojaki, rokovnjači, berači, deseti bratje, revni in bogati so na svojem osebnem življenjskem popotovanju naleteli na kakšno bajno bitje. To bitje jim je lahko pomagalo, lahko pa jim je škodilo. Ključ rešitve se skriva v resnični želji. Kar si resnično želite, se bo tudi uresničilo. Če to verjamete ali ne. Tudi Dušica Kunaver izpostavlja, da je najdragocenejša izmed slovenskih ljudskih pripovedi pripoved o Zlatorogu. Neznanski privilegij pa je, če ti pripoved o Zlatorogu na vlaku proti Novi Gorici pove Jaka Čop in če ti pripoved o divji jagi v Borovški vasi pove sama teta Pehta z Borovše vasi. Spomini za vse življenje. Torej ljudska pripoved potrebuje tudi pripovedovalce in poslušalce. In poslušalci naj ne bodo samo otroci. Tudi odrasli potrebujejo zgodbe, da bodo lažje prešli skozi težke stvari v življenju. Za konec pa, slovenska zgodovina se je in se še ohranja tudi v bunkah ali kroglah na vrhu zvonika v cerkvah. Tam so skriti zapisi o posamezni vasi. Nihče nam ne more vzeti naše zgodovine saj, kot je zapisala Dušica Kunaver, tja visoko pod nebo, na vrh zvonika, ne seže niti ogenj, četudi slamnate strehe pod cerkvijo gore. Ta zbirko slovenskih ljudskih pripovedi je poklon mislim in modrostim naših dedov. Upamo, da bo takih poklonov še več. Knjiga je izšla v zbirki Zlata Slovenija.