| Žanr | mladinski roman, problemski roman |
| Narodnost | kanadska literatura |
| Kraj in leto izida | Dob pri Domžalah, 2006 |
| Založba | Miš |
| Zbirka |
Zorenja |
| Prevod |
Tanja Njivar |
| Ključne besede | Brezdomci, Matere in hčere, Sirote, Smrt, Socialno skrbstvo |
Monika Struthers s hčerko Sabie živi na ulicah Vancouvra, nimata prijavljenega stalnega bivališča in deklica ne hodi v šolo. Mama ima zelo svobodomiselno razmišljanje in nezaupanje v socialne službe. Svojo Sabie (v zgodbi je stara 13 let) pripravlja na samostojno življenje, ker je sama zbolela za rakom in si ne želi, da hčer po njeni smrti vzame socialna služba, postane številka v sistemu in jo namestijo k rejnikom. Deklica je torej vzgajana v duhu – znajdi se sam, računaj nase. In pride dan, ko Monika umre, Sabie pa se mora znajti sama. Nekaj časa živi z Estelle, vendar po spletu okoliščin pride v obravnavo k zelo zaposleni a topli socialni delavki Ann, ki ji predstavi možnosti: življenje z očetom, rejniška družina, dom za mladoletnike. Kako se bo deklica odločila? Ganljivo branje.
Prevod dela: No fixed address.
Objavljeno: 30.07.2021 11:06:59
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:46:33
Spominjala se je veliko stvari, nenavadnih stvari o tistem dnevu, ko je umrla Monika. Na primer oglodan in še vedno vlažen sladki koren, ki ga je našla na postaji zraven sebe. Monika je vedno žvečila sladki koren, kadar je imela težave s prebavo ali bolečine v glavi, ki jih je bilo treba ublažiti. Je pred napadom anevrizme začutila opozorilno bolečino in segla po sladkem korenu? Mogoče pa je bilo v sladkem korenu kaj takšnega, kar oslabi krvne žila? Na postaji je ležala brisača, zložena poleg Monikine krtače za lase in kos mila. Kot da se je želela oprhati. Ljudje ne načrtujejo kopeli natančno pred svojo smrtjo, kajne? Zato Monika ni mogla vedeti in skrivati pred hčerjo. (str. 167)
in nato