Ženska v belem kimonu

Tori Kovač oče, potomec slovaških izseljencev, pred smrtjo zaupa, da je imel, preden je spoznal njeno mamo, še drugo življenje. V pismu, ki ji ga zapusti, prebere besede, ki pretresejo njen svet. Podvomi, ali je sploh kdaj poznala svojega očeta.
Raziskovalna novinarka v njej se prebudi in odpravi se na pot, kjer postopoma odkriva, kako kruta usoda je doletela številne Japonke in ameriške vojake, ki so se zaljubili v šestdesetih v času ameriške okupacije Japonske.
Vojna je povzročila globoke rane, morebiti najhuje pa je prizadela prav otroke, ki so bili sad teh na nesrečo obsojenih ljubezenskih razmerij. Še celo danes je položaj mešanih zakonov na Japonskem, ki je trdno zasidrana v tradiciji, zelo zapleten.
Zgodbo, ki se dogaja na Japonskem med letoma 1957 in 1958, pripoveduje Naoko Nakamura. Po vojni se njena družina s trudom preživlja. Oče vse stavi na dogovorjeno poroko s Satoshijem – sinom poslovnega partnerja. A Naoko si izbere drugačno pot. Zaljubi se v mladega ameriškega vojaka Jimmyja oz. Hajimeja, kot ga poimenujejo Japonci. Niti slutiti ne more, kako težko pot je izbrala. Pot, na kateri bo doživela čas, ko bo srečna. Čas, ko bo ljubila in bila ljubljena. In čas, ko bo življenje postalo nevzdržno.
Pretresljiva, čustvena zgodba, ki nas opozori na krivice, ki se še vedno dogajajo. Odgovornost zanje pa ne nosi le ena kultura ali narod, ampak človeška rasa …