Otok pobega
Žanr | ljubezenski roman |
Narodnost | angleška literatura |
Kraj in leto izida | Izola, 2021 |
Založba | Meander |
Prevod |
Milena Podgoršek |
Ključne besede | Ločitev, Odnosi med spoloma, Varanje |
Žanr | ljubezenski roman |
Narodnost | angleška literatura |
Kraj in leto izida | Izola, 2021 |
Založba | Meander |
Prevod |
Milena Podgoršek |
Ključne besede | Ločitev, Odnosi med spoloma, Varanje |
Octavia in Roberta sta prijateljici in zaveznici že vse od najstniških let. Skupaj sta prebrodili mnoge krize, si delile marsikatero skrivnost, pa tudi srečne trenutke. Bližata se štiridesetim in vsaka se spopada s svojimi težavami ter poskuša kar najbolje krmariti skozi življenje.
Roberta ima na videz vse, kar si človek lahko želi – hčerko, privlačnega in bogatega moža Scotta, uspešno podjetje ter ugled v družbi. Njena prijateljica Octavia je tista, ki ve, kako agresiven, posesiven in nevarno vzkipljiv je Scott v resnici. A tudi Octaviino življenje ni ravno idilično. Pred skoraj dvema desetletjema se ji je sesul svet – umrl ji je oče, fant, s katerim je želela živeti svoje sanje, pa jo je zapustil brez pojasnila. Sedaj je vpeta v dinamično družinsko življenje, poročena je z dolgočasnim, pedantnim in skopuškim Jonathanom, ki ga bolj kot trije otroci in žena zanima služba.
Robertin zakon doseže najnižjo točko in tudi Octaviin na videz miren in trden zakon se znajde na preizkušnji, ko Jonathan dobi službo na oddaljeni Sardiniji. Octavia potihoma začne sanjati o otoku, kjer je nekdaj preživela najlepše trenutke z nekom, ki ga še vedno ni povsem iztrgala iz srca …
Branje, ki nas popelje v razmišljanje o lastnih razmerjih, v katere smo ujeti, a obenem tudi prijetna in ravno prav zabavna ljubezenska zgodba.
Objavljeno: 23.07.2021 18:05:32
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:46:09
Potegnila sem Jonathana za zapestje, da bi v temi pogledala na uro. Skoraj ena. V spanju se je premaknil. Stresla sem ga. Še enkrat, močneje. Celo družino bi lahko pobili z mačeto, pa bi Jonathan le nekoliko potegnil odejo k sebi. V obupu sem ga stisnila za nos. Pomislila sem, da bi se lahko zadušil, preden bi odprl oči. Od skrbi, da je Roberta v resnih težavah, sem ga močneje stisnila.
Ko je končno vdihnil v življenje, je poškilil naokrog, kot bi se prvič prebudil v najini spalnici. Če bi hiša zagorela, bi rešila vse tri otroke, psa, morskega prašička, vrnila bi se po ogromne afriške polže, preden bi Jonathan dojel, za kaj gre.
str.13-14