Druga gospa

Psihološko srhljivko z naslovom Druga gospa lahko okušamo tudi kot presunljivo popotovanje čez vidike osebnostne bipolarne motnje oziroma motnje identitete – duševne bolezni, pri kateri je vedenje in mišljenje osebe občasno nadzorovano s strani druge osebe, imenovane tudi alter ego ali »drugi jaz« – dvojna, ločena resničnost. Avtorica nam pobliže predstavi družino Foust – specializantko urgentne medicine Sadie in njenega moža Willa ter njuna otroka – ki se iz Chicaga preseli v mali priobalni otok Maine primarno zaradi podedovane hiše Willove pokojne sestre, obenem pa v tem vidijo priložnost za nov začetek, za katerega zmotno sklepajo, da bo zacelil rane Willove nezvestobe. Sklicujoč se na oporoko jima je bilo v skrbništvo dodeljeno tudi osirotelo mrkogledo dekle Imogen – dih jemajoča in temačna navzočnost, ki buri duhove že tako melanholični Sadie, ki ne verjame v svež začetek in se sprašuje o posledicah, ki bi ta sprememba pustila njeni družini. Družino na vrhuncu eksistencialne krize dodatno pretrese umor sosede Morgan Baines – zločin, ki povzroči razdejanje čustev in misli, ki niza vrsto psiholoških manipulacij in vodi v manično brskanje po potlačenih spominih – spominih, ki jih je um skril pred samimi sabo. Psihološko napetost romana avtorica neprestano motri z avtobiografskimi prvinami – kot nekdo, ki je tovrstne psihoze doživel na lastni koži. Disociativna motnja identitete se pojavi kot posledica zlorab, ki se začnejo v mladih letih – od zavestne želje po tem, da bi bil nekdo drug, do nezavedne multiple osebnosti, ki te preobrazi v neko drugo različico sebe in ki ti omogoča, da se ločiš od travmatičnih izkušenj. V romanu torej sledimo na ločene identitete razcepljeni osebnosti – z lastnim imenom, videzom, spolom in mišljenjem –, priča smo fantomskemu nizanju realnosti, množičnim placebo učinkom in akutni menjavi ega in alter ega, ki nam pokaže, kako zgleda, če v nas živi še nekdo drug, obenem pa nam utira pot do spoznanja, kako ohraniti samozavestno in najmočnejšo različico samih sebe.