Sredi življenja smo s smrtjo obdani

Bogdan Novak nam v svojem značilnem slogu, ki poleg napete zgodbe vsebuje elemente humorja, ironije, zgodovinska dejstva in običaje naroda, pripoveduje zgodbo, ki seže v kruto 15. stoletje, prežeto z vraževerjem in čarovniškimi procesi. Na Ptuju so o posvetnih rečeh odločali gospodje Ptujski, o verskih pa je odločala Rimokatoliška cerkev.
Glavni junak romana je vrtnarjev sin Rafko, ki z molitvijo čudežno ozdravi gospodovo sestro Bernardko Ptujsko. Rafko si želi, da bi postal duhovnik in ta želja se mu po tem ozdravljenju tudi izpolni, pod okrilje ga vzamejo ptujski minoriti. Bratje minoriti ga uvajajo v posvečeno samostansko življenje in pošljejo na študij pastoralne teologije na Almo mater Rudolphino na Dunaj.
Skupaj s prijateljem Ignacijem sta vpeta v študentsko življenje, ki je nemalokrat prežeto z razvratom in razuzdanostjo. Tako je v tistem času živela vsa gospoda, plemstvo in tudi cerkveni možje. Kmetje in tlačani so delali, trpeli lakoto, gospodje so uživali na pregrešnih pojedinah. Po končanem študiju so ga bratje minoriti sprejeli v red, postal je pater Rafael, od takrat je pomagal pri verskih obredih, med drugim je postal spovednik križnih sester v komendi v Markovcih, kar ga je spet usodno povezalo z opatinjo Bernardko.
V tem času pa so bili zelo odmevni tudi čarovniški procesi. Sodnik Malleus je bil prav neusmiljen, saj ni prizanesel niti svoji ženi. Ženske so po grozovitem mučenju običajno priznale, ker niso imele več moči, nazadnje so jih skurili na grmadi. Gospodu Bernardu Ptujskemu ti čarovniški procesi niso bili najbolj po volji, večinoma so bile obsojene njegove podložnice, ker podložniki tako ali tako niso imeli imetja je za procese moral plačevati mastne dinarje.
Bratu Rafaelu zaupajo vodenje Ptujskega samostana in tako kasneje postane tudi sodnik prisednik v krvoločnih čarovniških procesih. To dejstvo pa oteži njegovo delo in presojo, senca čarovniških sil in obtožba pade tudi na ljubezen njegovega življenja, opatinjo Bernardko.
V vsakem obdobju ljudje nosijo svoje križe in težave. Ta čas pa je bil še posebej temačen: ljudje so trpeli zaradi turških vpadov, čarovniških procesov, kuge in drugih bolezni… Gospoda se je poročala med seboj zaradi bogastva, revni sloji so trpeli lakoto in pomanjkanje. Zanimiva zgodba, ki nas spominja in opominja na krutost in pohlepnost ljudi in časa v katerem so živeli.