Fantje iz Nickla
Žanr | družbeni roman |
Narodnost | literatura ZDA |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2021 |
Založba | Hiša knjig, HKZ |
Prevod |
Anja Bakan |
Ključne besede | Dečki, Nasilje, nickl, Rasizem, Svoboda |
Žanr | družbeni roman |
Narodnost | literatura ZDA |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2021 |
Založba | Hiša knjig, HKZ |
Prevod |
Anja Bakan |
Ključne besede | Dečki, Nasilje, nickl, Rasizem, Svoboda |
Colson Whitehead sodi med znane literarne glasove ZDA. K njegovi prepoznavnosti sta pripomogla tudi Oprah Winfrey, ki je njegov roman Podzemna železnica uvrstila na seznam svojega bralnega kluba ter Barack Obama, ki je delo priporočil za poletno branje. Roman je leta 2017 prejel Pulitzerjevo nagrado. Ponovno pa je avtorju uspelo dobiti to prestižno nagrado leta 2021 za roman Fantje iz Nickla. Vsebina romana prikazuje temno plat ameriške zgodovine v 60. letih prejšnjega stoletja. Avtor se mojstrsko poglablja v naravo zlobe, zlorabe, posilstva, mučenja in umorov, ki so se dogajali v prevzgojnem domu na Floridi. Elvood je temnopolti mladenič, ki z upanjem zre v boljšo prihodnost. V želji, da prispe na kolidž Melvina Griggsa, se od doma odpravi prej. Ker je kolo pokvarjeno, se odloči, da bo pot do kolidža prepešačil ali preštopal. Ustavi mu voznik živo zelenega plymoutha 61. Elwood prisede in njuna pot se nadaljuje proti jugu. Fant se po spletu nesrečnih okoliščin znajde pred sodnikom in kasneje na poti proti prevzgojnemu domu za fante na Akademiji Nickel. Prvi občutki o domu niti niso slabi, a kmalu se izkaže, da za štirimi stenami »hiše strahov« s (še posebej temnopoltimi) fanti ravnajo vse prej kot humano. Elwood za lažje preživljanje temačnih dni najde uteho v prijateljstvu s sotrpinom Turnerjem, ki je njegovo pravo nasprotje. A ravno Elwoodovi ideali in Turnerjev skepticizem pripeljejo do usodnega koraka … Roman, ki bralcem omogoča vpogled v realnost rasizma v polpretekli zgodovini.
Objavljeno: 30.08.2021 14:32:42
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:45:40
“Nekaj fantov je zbežalo v nemo prihodnost pod drugim imenom, nakem drugam, in živelo v senci. Do konca življenja so trepetali, da jih bo Nickel ujel. Ubežnike so običajno ujeli, jih peljali na ogled Tovarne sladoleda, nato pa jih za par tednov zaprli v samico, da se poboljšajo. Noro je bilo zbežati in noro je bilo ne zbežati. Le kako naj bi fant gledal čez mejo šolskega zemljišča, videl tisti svobodni, živi svet onkraj nje, ne da bi pomislil na beg na svobodo?”
(str.150)