Ona je Ana
Žanr | družbeni roman |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Maribor, 2020 |
Založba | Litera |
Zbirka |
Litera |
Ključne besede | Droge, Družba, Fantje, Prijateljstvo, Psihiatrija, zdravila |
Žanr | družbeni roman |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Maribor, 2020 |
Založba | Litera |
Zbirka |
Litera |
Ključne besede | Droge, Družba, Fantje, Prijateljstvo, Psihiatrija, zdravila |
Delo anonimnega avtorja s psevdonimom Benjamin Okorn je eden izmed prvih slovenskih romanov, ki nam neposredno opisuje soočanje človeka s shizofrenijo. Skozi zgodbo nam avtor razlaga, kaj pomeni živeti v svetu halucinacij ter na razumen način prikaže in predstavi tisto, o čemer mnogi ljudje niti ne razmišljamo, saj se z boleznijo ne spopadamo vsakodnevno. Žal tega ne more reči Ana, uspešna študentka prvega letnika angleščine s povprečno oceno 10. Vedno nasmejano, duhovito in sproščeno dekle nekega dne začenja zaznavati zdravstvene spremembe. Postaja utrujena, napeta, govori nerazumljive stavke in, kar je najhuje, sliši glasove, ki jih prej ni. Psihiater ji postavi diagnozo; shizofrenija. Da bi ugotovil napredek bolezni, se Ana znajde na zaprtem psihiatričnem oddelku bolnišnice Polje, kjer preživi več mesecev. Ko se znova vrne domov in se življenje postavi v stare tirnice, spozna fanta, ki ji zamaje tla pod nogami. Čeprav jo Marjeta, njena najboljša prijateljica, svari pred njegovo družbo, Ana ne posluša nasvetov. En dogodek pripelje do drugega in sedaj se vsi sprašujejo, kje je Ana.
Objavljeno: 21.06.2021 19:27:11
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:45:39
“Ana se pretvarja, da je mirna, obenem pa zaznava mamino vznemirjenost. Tudi slednja se navidez pomiri, toda skrb, da ima Ana spet privide, je noče zapustiti. Povedali so ji, da se psihioza lahko ponavlja. Naj gre vse k vragu, pa ravno njena hčerka! Zakaj jo bog tako kaznuje?!
Kmalu je konec televizijskega kviza in mama se odpravi spat. “Lahko noč, ljubica,” zaželi Ani. “Jutri bova šli pa nekaj ven pojest, kaj praviš?”
“Ja, super, bova šli. Nočko,” reče Ana.”
(str. 119)