Maus

Vsem je znano, da nacistična ideologija Judov ne šteje med ljudi. Adolf Hitler je zanje rekel, da so sicer rasa, a ne človeška. Ta globoko antisemitski rek je Art Spiegelman (1948-), priznani ameriški karikaturist in zagovornik stripov, uporabil kot navdih za enkraten strip z naslovom Maus. V osnovi gre za zgodbo iz časa druge svetovne vojne, ki dokumentira nemirni življenji Artovih staršev Vladeka in Anje. Njegova starša sta preživela pekel z imenom Auschwitz in tudi leta po vojni sta čutila njegovo vročino. Pri Mausu je najbolj opazno to, da je Spiegelman posamezne narode upodobil kot živali: Judje so miši, Nemci mačke, Poljaki pujsi, Američani psi … Strip pa ni zgolj še eno poročilo o nacističnih grozotah z živalmi na mestu ljudi, preveva ga namreč avtorjev mučen odnos z očetom – Art preko tega odnosa okuša grozote, ki jih sam ni nikoli doživel. Vojna tistih, ki so jo preživeli, nikoli ne zapusti, prav tako pa ne zapusti potomcev preživelih, ki morajo prenašati duševna bremena svojih prednikov. Vojna iz človeka potegne tisto živalsko v njemu – nekateri postanejo plahe miši, drugi plenilske mačke. Maus je pionirsko delo podcenjenega žanra in edini strip, ki se lahko pohvali z Pulitzerjevo nagrado za literaturo. Pričujoča slovenska izdaja v prevodu Ota Lutharja srhljivo in žalostno pripoved, prvotno izdano v dveh delih, združuje v eni knjigi. Pri pripravi tipografije je med drugimi sodeloval tudi znani slovenski stripar Ciril Horjak.