Vinjete straholjubca
Žanr | risoroman |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2019 |
Založba | Zavod VigeVageKnjige |
Ključne besede | Fantastična bitja, Fantastični svetovi, groteska, Nonsens, risoroman |
Žanr | risoroman |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2019 |
Založba | Zavod VigeVageKnjige |
Ključne besede | Fantastična bitja, Fantastični svetovi, groteska, Nonsens, risoroman |
Vinjete straholjubca dramaturginje Eve Mahkovic (1986-) in ilustratorke Eve Milnar (1985-) so nenavadna knjiga. Po obliki spominjajo tako na risoroman, kot na pesniško zbirko. Še najbolj objektivni bi bili, če bi jih označili za zbirko kratkih zapisov, ki tako kot pri Mahkovicinem prvencu izvirajo iz družbenih omrežjih. A določanje oblike ni tolikšen problem, kot je določanje vsebine. Tu bi bili spet najbolj objektivni, če bi pisateljičine zapise označili za groteskno nonsens literaturo, poseljeno z jazbečarji, netopirji, čuki in hermelini. Pokrajina, ki jo zapisi opisujejo, je zmes različnih lokacij, pri orientaciji ne bo v pomoč niti knjigi priložen zemljevid. Kolažne ilustracije so trk srednjeveških in sodobnih podob – disonanca je tako geografska kot časovna. Striktno objektivna duša bi se zmrdnila nad očitnimi nesmisli v knjigi. Če pa vanjo pogledamo s pravega zornega kota, nas lahko Vinjete straholjubca popeljejo na odisejo sanjskih podob in pridruženih prostih asociacij. Glede na to, da so na 35. Slovenskem knjižnem sejmu to zbirko zapisov izglasovali za knjigo leta, je bilo takih popotnikov kar veliko.
Objavljeno: 17.04.2021 10:15:42
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:45:04
“živela je velika materinska uharica, ki si je izmislila jajce iz čistega zlata in se z njim postavljala v galeriji z neobaročno plastiko, živel pa je tudi mali vezir v kari, ki si je izmislil naočnike. ko je prišla peta nadloga, sta velika materinska uharica in mali vezir v kari z razstavo do smrti prestrašila ježevca, da je dobil supraventrikularno tahikardijo, bitja, ki niso jaz, pa so vsem trem nazdravila s kozarci iz kožne opne netopirjev. nihče ni bil pozoren na zvoke čudnega davljenja, ki bi jih medtem oddajal neki neznani tvorec, če ga sveta sulpicija pontrjagin ne bi utišala z beretto. da bi bilo lepše, je materinska uharica pred vrata galerije raztresla vedro geranij. naslednji dan jih je bilo več.
vinjete straholjubca CXLV ali nacizem v času narcizma, str. 48″