Filip Terčelj : duhovnik v primežu dveh svetovnih vojn in treh zločinskih režimov

Filip Terčelj se je rodil 2. februarja leta 1892 v vipavski vasi Šturje. Po končani osnovni šoli je odšel v Ljubljano na Škofijsko klasično gimnazijo, po maturi pa se je vpisal na bogoslovje. Dodatni študij je opravil v Nemčiji, potem pa začel delovati v goriški nadškofiji. Že zgodaj je začel pisati članke, pesmi in prozo, bil je urednik mesečnika Naš čolnič, glavni organizator Prosvetne zveze in med glavnimi ustanovitelji Goriške Mohorjeve družbe. V okviru te je izdal več knjižnih del, z Vinkom Vodopivcem sta začela izdajati cerkvene pesmarice. Leta 1930 je bil prvič zaslišan na kvesturi in kaznovan. Leto kasneje je bil aretiran in zaprt v Gorici, pozneje pa zaprt in mučen v Kopru. Leta 1932 so ga obsodili na konfinacijo, a ga kasneje pomilostili. Leta 1934 je pobegnil v Ljubljano. Ob italijanski zasedbi Ljubljane je bil zopet zaprt, po koncu vojne so ga zaprli komunisti, bil je večkrat zaslišan in na koncu umorjen.
Terčeljeva biografija je izčrpna, temelji na raziskovanju dostopnega gradiva in virov, dopolnjena je z osebnimi pismi, dokumenti, njegovo prozo, poezijo in čudovitimi bogoslužnimi pesmimi, ki so jih uglasbili najvidnejši glasbeniki njegove dobe in se pojejo še danes. Poglavja so razdeljena po življenjskih obdobjih in dogodkih, ki so zaznamovali Terčelja in njegovo dobo. Zanimiva sta uvod in zaključek, kjer avtor biografije, duhovnik Ivan Albreht, s Terčeljem vzpostavi zaupni prijateljski dialog. Knjiga je bogato slikovno opremljena, na koncu je tudi bibliografski popis Terčeljevega dela, ki ga je pripravila Alenka Grobiša. Izčrpen je tudi seznam Terčeljevih bogoslužnih pesmi z imeni skladateljev, ki so jih uglasbili. Seznam literature na koncu nam pove, da je avtor preučil raznovrstno arhivsko gradivo, znanstveno, strokovno in leposlovno literaturo. Ivan Albreht pa ni le suhoparno navajal dejstev, resnično se je poglobil v Terčeljevo osebnost, življenje in delo, tako da je biografija preplet znanstvenega raziskovanja in svojevrstna leposlovna mojstrovina.





1.000 izv., Bibliografija: str. 429-431. , Bibliografski popis Terčeljevega dela: str. 404-410.