| Žanr | pustolovski roman, realistični roman, romantični roman, zgodovinski roman |
| Narodnost | slovenska literatura |
| Kraj in leto izida | [Ljubljana], 1994 |
| Založba | Mladinska knjiga |
| Ključne besede | Francozi, Gradovi, Ilirske province, Kmetije, Podeželje, Razbojništvo, Tatvine |
Vsi tisti, ki se morda v osnovni ali srednji šoli niste radi lotevali domačega branja ali vam je bila slovenščina 19. stoletja težko razumljiva, imate letos priložnost, da se še enkrat spopadete z njo. Jurčičevo leto je ravno pravšnje, da vsi skupaj obudimo pisatelja napetih romanov, ki se dogajajo v krajih osrednje Slovenije. V kmečkem okolju, kakršnega je Jurčič prav dobro poznal. Rokovnjači so sicer njegov zadnji roman, ki ga sam ni uspel dokončati, ga je pa po njegovi zasnovi nato prijatelj Kersnik. Dogajanje je postavljeno v čas Ilirskih provinc in Napoleona, zgodba je tekoča in napeta do konca. Vraževerje, prevare, izdaje, izgubljeni sin, poštena in nesebična ljubezen, zakopane skrivnosti, ki se razkrijejo, ko je že prepozno … Marsikoga bo zamikalo, da bi začel raziskovati kraje, v katere je postavljeno dogajanje in tudi ozadje Ilirskih provinc. Kdo sploh so bili rokovnjači in kako soditi njihova dejanja, pa naj bo prepuščeno bralcu samemu.
Objavljeno: 12.03.2021 12:33:04
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:44:40
Rokovnjači so imeli svojo staro, dobro organizacijo, opirajočo se na strogo disciplino in vražno vero. Imeli so redne glavarje, znali so svoje mreže razpletati po celi deželi in tisti, ki so bili v zadrugo popolnoma sprejeti, imeli so celo svoj jezik, to je, mnogo besedi med seboj ustanovljenih, katerih nihče drug v njih pomenu ni razumel. Ta jezik je prilično mnogo še do današnjega dne ohranil se, in sicer nekoliko v spominu naroda, največ pa v zapiskih kriminalnih sodcev.
Str. 14
