| Žanr | družbenokritični roman, vojni roman |
| Narodnost | nemška literatura |
| Kraj in leto izida | Izola, 2022 |
| Založba | Meander |
| Prevod |
Mateja Malnar Štembal |
| Ključne besede | Druga svetovna vojna, Družbeni odnosi, Pisma, zgodovinski romani |
Zgodba je postavljena v obliko romana v pismih. Gre za dopisovanje, bolje pismo dedka, ki v dolgem odgovoru svojemu vnuku, na njegovo pisno vprašanje pojasnjuje svojo vlogo v drugi svetovni vojni. Njegov opis je strnjen na nekaj dni dogodkov, ki jih je doživljala njegova četa v letu 1944, ko se Nemci že umikajo pred napredujočo Rdečo armado. V svojem begu se srečujejo s pomanjkanjem hrane, dezorganiziranostjo, napadi obeh strani in lastnim izpraševanjem smisla svojega početja, v katero so jih zapeljali voditelji. Roman o krivdi, odpuščanju in pozabljenju.
Vnuku, ki že več let živi v Angliji, so marsikatere stvari in odnosi, iz njegove zgodovinske perspektive nejasne in nerazumljive. Toda skozi dedkovo zgodbo ponovno začuti povezanost z nemškimi sorodniki in razumevanje sveta, ki ga je živel njegov ded.
Roman je leta 2021 prejel daytonsko literarno nagrado za mir.
Objavljeno: 16.12.2022 11:16:55
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:51:28
Jaz počasi pozabljam na pravilno govorjenje nemškega jezika. Moje uho še vedno ujame pomene, ki jih moji britanski britanski prijatelji ne slišijo: črn kruh, Schlagermusic, odmeve osrednje Evrope. Moja žena je zdaj prvič noseča in želi, da otroka naučim govoriti nemško, tako kot so mene moja mama in stari starši. Poskusil bom, čeprav je vmes pretekla cela generacija.
In sprašujem se, ali bo karkoli od tega, ta konfliktna dediščina, sploh kaj pomenila nekomu, ki se bo leta 2020 rodil v Londonu britanskim staršem. Kot sem rekel, toliko je izgubljenega. Samo upam, da svet mojih staršev ni zravnan z zemljo, temveč je samo zoran in bo kot detelja obogatil zemljo. In upam, da je nekje med temi stranmi ujet odmev glasu mojega dedka, za moje otroke in za otroke mojih otrok. (s.158)
in nato