Smrt se vozi v audiju

Asgerju se zaradi brezbrižne nespoštljivost avtorskih pravic pri medijskem oglasu svet v trenutku obrne na glavo. Izgubi službo, življenjska sopotnica ga vrže iz stanovanja, prijatelj pa mu po pol leta posojanja denarja namigne, da bi se lahko vendarle poskušal spraviti nazaj v življenje, češ, služba se najde, če le nisi izbirčen. In res, socialna ga takoj najame kot osebnega asistenta Waldemarju, medicinskemu čudežu, ki ga pesti nič koliko bolezenskih sindromov oz. neozdravljivih bolezni, a je mladenič karakterno izredno žilav in trmoglav in pišmeuhovsko nabrit. Po nekaj uvodnih, zabavnih in malo manj zabavnih, peripetijah, se podata skupaj na pot, ki pa se za nekoga izkaže kot enosmerna. Waldemar želi v Maroko. Želi obiskati zdravilca. Potovanje je takšno, kot se za potovanja spodobi – zabavno, rahlo srhljivo in mestoma nepredvidljivo. Zdravilec pa, no … Čeprav s tragičnim koncem je roman poln hudomušnosti in satire, značilnega skandinavskega humorja, predvsem pa izpisan z izjemnim literarno-dinamičnim občutkom za jezik, ki ga je v slovenščino več kot odlično prevedel Darko Čuden. Zabavna tragikomična poslastica.