| Žanr | esej, poljudnoznanstvena knjiga |
| Narodnost | nemška literatura |
| Kraj in leto izida | Celje, 2018 |
| Založba | Celjska Mohorjeva družba |
| Ključne besede | Sveto pismo, Svetopisemske osebe, Svetopisemske zgodbe, ženske v svetem pismu, ženski liki |
V knjigi sta benediktinski menih Anselm Grun in njegova sestra Linda Jarosch na novo povedala 14 zgodb svetopisemskih žena in raziskala, kaj lahko o ženskosti in njeni moči povedo sodobnim ženskam. Kako nas lahko nagovorijo sodnica Debora, kraljica Estera, mati Eva, zapuščena Hagara, ki jo je varoval angel, modra ženska Ana, bojevnica Judita, svečenica Lidija, strastno ljubeča Marija Magdalena, spreminjevalka Marija, gostiteljica Marta in umetnica Marija, prerokinja Mirjam, tujka Ruta, smejoča se Sara in divja Tamara? Linda Jarosch je samostojna svetovalka in supervizorka delovnih skupin v podjetjih in raznih organizacijah. Spremlja ženske v različnih življenjskih situacijah in jim svetuje. Vodi seminarje “Divja ženska in kraljica”. Anselm Grun je najbolj bran krščanski avtor na nemškem govornem območju, duhovni spremljevalec in priljubljen predavatelj. Oba imata ogromno izkušenj s področja psihologije in svetovanja. Knjiga je napisana na podlagi temeljitega študija in številnih resničnih zgodb žensk, s katerimi sta se srečala avtorja. Čeprav se loteva resnih tem, je napisana razumljivo in na tako privlačen način, da jo je težko odložiti.
Prevod dela: Königin und Wilde Frau. , 1.000 izv., O avtorjih na zadnjem zavihku ov., Bibliografija: str. 173-174.
Objavljeno: 18.02.2021 11:26:12
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:44:23
“Ženske so pogosto očarane nad tujimi kulturami. To, kar jim je tuje, jih privlači. Od tujca želijo nekaj vzeti. Naša teta – sestra naše matere – je zelo rada navezovala stike. Ko je nekoč iz Eifla prišla k nam na obisk, je v kupeju sedela skupaj z nekim Turkom. Do prihoda k nam je izvedela vse o njegovem življenju. Preprosto zanimalo jo je, kako je odraščal, kako je šlo njegovi družini, kaj je delal poklicno, kako je praznoval praznike, kako je ravnal z otroki. Tujec jo je očaral. Ni se bala navezati stika z njim. Zelo toplo nam je pripovedovala o tem sosedu z vlaka, saj je tujca vendar spoznala.
Naša starejša sestra je dlje živela v Franciji, Španiji in Italiji. V tujini je pridobila veliko prijateljev. Ti so potem pogosto obiskovali našo družino. Naša mati se je vedno zelo pozorno pogovarjala z njimi. Mi otroci smo potem zmerom pripominjali, da je to značilna ženska radovednost. Vendar je bila več kot to. Bilo je zanimanje za konkretnega človeka, za to, kar ji je bilo na prvi pogled tuje. Želela je razumeti to tuje, si predstavljati, kako tujci živijo in kako razmišljajo. To ni bilo primerjanje, kaj je boljše, temveč odkrito zanimanje za tujca, da bi jo tujec obogatil.” (137-138)
in nato