Pesniška zbirka Rezi v zlatem prinaša potovalne drobce, impresije iz narave, ljubezenske in bivanjske motive. Ko se zapisujejo, se hkrati opazujejo, postopek pesnjenja je reflektiran.
Zunanja zgradba: šest ciklov pesmi in sedmi, v katerem petim pesmim v prozi sledi zaključna pesem. Velikih začetnic ni, členjenost z ločili v nekaterih pesmih ostaja, v drugih ne, odvisno od ritma in stanja lirskega subjekta.
Moto v knjigo sestavljata odlomka iz pesmi Alejandre Pizarnik in Pierluigija Capella; drugi konotira v naslovu, korespondenco z obema pa je zaznati na več mestih.
Posebej izpostavljena je Sylvia Plath; njen citat pospremi cikel Ekscitacije, drugi so samo naslovljeni. Dve pesmi iz Ekscitacij sta pisani v prvi ženski osebi, kar lahko razumemo kot ponotranjitev pesničinega glasu ali v okviru igre vlog in razumevanja vlog.
V pesniški zbirki Otok, slutnje, poljub se pojavita izraza »scenografija« in »prizor«, drugega ne samo enkrat zasledimo tudi v tej pesniški zbirki. Mišljeno je podobje, prostor, fiktivna bitja, na ozadju katerih se pesniška govorica ustvarja in izčiščuje. Medogledalni svet, v katerem se pesmi motrijo, zlivajo, prestopajo meje. Kot da bi se posamezna pritajila, zabrisala, da bi lahko polno zaživela v pesnitvi, ki diha na način impresionistične slike.
Objavljeno: 14.01.2021 11:16:47
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:44:03
»ostajam
košček najmanjše,
komaj še predstavljive
norosti
in ne vem,
kaj
naj ti rečem.«
(str. 89)