| Žanr | kriminalni roman |
| Narodnost | literatura ZDA |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2015 |
| Založba | Mladinska knjiga |
| Zbirka |
e-Krimi |
| Ključne besede | Detektivi, Kazenske preiskave, Serijski morilci, Ugrabitve, Umori |
James Patterson je preden je postal pisatelj, naredil uspešno kariero v marketinškem poslu. Njegov kriminalni roman Prisega je eden najmočnejših in nepričakovanih tovrstnih romanov. Ko roman beremo, že mislimo, da vemo, kdo je kriv za umore in ugrabitve. Izkaže se, da temu sploh ni tako. Primera, ki ju rešujeta Alex Cross in njegova druga žena Bree se prepleteta. Uspe jima, da razrešita umore v masažnih salonih, najdeta žive ugrabljene otroke in primera oziroma primer pripeljeta do konca. V življenje Alexa Crossa in njegove družine, žene, babice ter treh otrok pa močno poseže tudi Marcus Sunday, ki se ukvarja s popolnimi zločinci. Alex Cross ga je motil, ker je razreševal umore in kljub vsemu večkrat prišel na sled popolnim zločincem. Pa vendarle je Marcus Sunday mislil, da je pametnejši od vseh in je Alexa Crossa izzival in bil vedno korak pred njim. Vedel je, da je za Alexa Crossa najbolj boleča točka družina, za katero bi naredil res vse in udaril je točno tam. Ugrabil je člane njegove družine. Kako se je to končalo pa boste izvedeli čisto na koncu knjige ali pa tudi ne. Alexu je v kritičnih trenutkih najbolj pomagala Ava, dekle, ki je živela pri Crossovih. Bila je sirota, ki je večkrat zbežala iz sirotišnice. Po letih mirnega življenja pri Crossovih je zapadla v svet mamil in se izgubila, težki položaji pa nam pokažejo, da je družina v resnici najpomembnejša.
Objavljeno: 14.01.2021 18:26:31
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:43:45
“V nočni mori, ki se je vlekla uro zatem, je zabrisana postava, ki sem jo poznal kot Thierryja Mulcha, potem ko me je treščila po glavi in ukradla denar, bežala pred hiši zasvojencev. Kot lik iz risanke sem pogumno prenesel udarec, planil na noge in se pognal za njim na prosto. Vendar nisva bila več v Washingtonu, ampak na tisti zapuščeni kmetiji, kamor je Carney zaprl Cam Nguyen in otroka. Mulch je planil v hišo, videl sem le odsev tistih norih rdečih las, in za njim sem se pognal v klet in skozi skrivni rov. Ko sem iz rova prišel v spodnjo klet, Mulcha ni bilo nikjer. Toda soba, ki jo je zgradil Carney, je v mojih sanjah še vedno obstajala in v njej je gorela luč. Pokukal sem v notranjost in zraven kadi zagledal svojo družino, ki je ležala na tleh v enakem položaju kot na fotografijah. Ustreljeni v glavo, mrtvi in krvavi so ležali na boku.” (str. 324)
in nato