Slika

Zgodbo, ki se dogaja ob koncu poletja leta 1938, torej ravno pred pričetkom 2. svetovne vojne, pripoveduje deček po imenu Morten. Osredotoča se na praznovanje babičinega devetdesetega rojstnega dne, ki je eden izmed tistih dogodkov, na katerega je povabljena vsa razširjena družina. In kot je najverjetneje že kar pravilo na družinskih srečanjih, ob veseljačenju in predvsem pitju na dan začno prihajati različni konflikti in zamere. A preden se zabava lahko prične, je dogodek potrebno ovekovečiti s sliko. Fotografiranje na vrtu bogatega strica Nikolaja tik pred sončnim zahodom je nekakšen mejnik med sprva vljudno in previdno komunikacijo, ki se po fotografiranju spremeni v z alkoholom podprto zabavo, ko vsi niso več tako zadržani.
Klaus Rifbjerg ima več kot očitno občutek za detajle in drobne pripombe, ki omogočajo uvid v širšo sliko in karakter likov. Zagotovo je atribut romana tudi to, da zgodbo pripoveduje otrok, ki zgolj neprizadeto in neobremenjeno orisuje situacije in pripetljaje, ki bi jih odrasli najraje ignorirali ali zamolčali. Otroško pripovedovanje je nedolžno, brez olepševanj in direktno.
Klaus Rifbjerg je bil izjemno plodovit in žanrsko vsestranski ustvarjalec. Njegov opus obsega impresivnih dvesto dvajset del: pesniških zbirk, črtic, esejev, otroških knjig, filmskih scenarijev, kritik, potopisov, romanov, radijskih in televizijskih iger.