| Žanr | družbenokritični roman, kriminalni roman |
| Narodnost | slovenska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2022 |
| Založba | LUD Literatura |
| Zbirka |
Prišleki |
| Ključne besede | Covid-19, Diskriminacija, Izkoriščanje, Korupcija, Nasilje, Psihično nasilje, Raziskovalno delo, Spolno nasilje, Umori, Zločini |
Primož Mlačnik (1990) je doktor kulturologije in pisatelj. Kot svoje prvo romaneskno delo je izdal kriminalni roman Otok psov. Knjiga nas postavi v dogajanje med pandemiološko krizo covida-19, na otoku Grand Canaria, ki je del Kanarskih otokov. Osrednji dogodek predstavlja skrivnostna eksplozija na Oddelku za politične vede Univerze v Las Palmasu, okoli nje pa se pletejo življenjske zgodbe najrazličnejših posameznikov. Zgodbo tako spremljamo skozi oči enigmatičnega policista, obupane mlade raziskovalke, izčrpanega profesorja, domnevno-shizofrenične slovenske turistke idr. V različnih delih romana imamo vpogled v njihove bolj intimne notranje monologe, posamezne zgodbe pa se obenem med seboj tudi dopolnjujejo in prepletajo v celoto. Od posameznika do posameznika variira tudi jezik in sam slog pisanja, skozi različne perspektive pa obravnava, razlaga in obsoja problematike današnje družbe, kot so na primer vse vrste nasilja, korupcije itd. Kljub občasnim satiričnim elementom občutek tesnobnosti med branjem ostaja. Zatajitev in razočaranje nad avtoriteto v zgodbi nas podzavestno vabi k samostojni razrešitvi sestavljanke-skrivnosti primera.
Objavljeno: 21.12.2022 01:24:23
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:51:21
Bolj ko sem ga spraševal o njegovem prevaranstvu, bolj mi je govoril o poeziji. Poezija je penicilin, poezija pozdravi še najbolj neuke ljudi. Poznaš tisti lik Leonarda di Capria iz filma Ujemi me, če me moreš? Itak, poznaš. No, to je moj stric, le da nikoli ni menjal identitete. Ustalil se je sredi menjave identitet in nihče ga ni nikoli preganjal. Učil se je, vodil bolnišnico in skakal s padalom. Bolj kot je obvladal svoj poklic, manj mu je bilo mar zanj. Hočem reči, da se nikoli ni prevaral. Vedel je, da je slepar, ampak je to sprejel. Identiteto sleparja je vključil v svoje življenje kot objektivno, od njega neodvisno dejstvo, s katerim je pač treba živeti kot s hibami in privilegiji.
(str. 65-66)
in nato