Kurji pastir
Žanr | avtobiografski roman, družbeni roman |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2020 |
Založba | Beletrina |
Zbirka |
Knjižna zbirka Beletrina |
Ključne besede | Družbene razmere, Matere, Matere in hčere, Matere in sinovi, Moški in ženske, Odraščanje, Revščina |
"Pisatelj nisem postal zato, ker sem veliko bral, ampak zato, ker sem veliko poslušal."
Feri Lainšček se je rodil 5. oktobra 1959 materi Tereziji (Trejzki) in očetu Štefanu (Pišteku) v vasi Dolenci na Goričkem, hribovitem predelu Prekmurja, blizu madžarske meje. Na püjklu je čepela hiška, ki se je zdela najbolj ubožna tam naokoli. Otrok je bil nepričakovan, za tiste čase sta bila starša že v letih. Mati jih je štela 39, oče pa 44. Dečkova sestra, ki so ji pravili Mala Trejzka, jih je imela že 18 in je tistega leta odšla od hiše, v tovarno v Ljubljano. Otrok nekaj časa niti imena ni imel. Določil mu ga je župnik, ko je oče Pištek prišel priglasiti otroka h krstu. V gostilni so možakarji modrovali, da iz fanta kaj več kot kurji pastir ne more postati, saj pri hiši ni bilo druge živine. Kljub temu, da vemo, da je iz dečka zraslo nekaj več kot le kurji pastir, ob branju trepetamo za njegovo življenje. Pošten in v boljše življenje zazrt Pištek je uborni kruh za družino služil z lopato kot cestar. Bil je mnenja, da se človek ne more iz dreka izkopati ne z motiko, ne z največjim bagrom. Šola je tista, ki nekaj velja. Ampak o tem bomo brali v naslednjih dveh knjigah, ki ju pisatelj namerava napisati. Iz vsake napisane povedi se čuti ljubezen do domače zemlje, ljudi in jezika.
Objavljeno: 19.11.2020 10:25:08
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:43:14
Dojenček, ki ga je Trejzka za ta čas, ko je mesila testo, vzela iz korita, ki je bilo še zmeraj njegova posteljica in zibelka, je ležal na blazini v spalnici. Ugreznjen v veliko napihnjeno pernico je bil le drobcena štručka in njegova majcena glavica, ki ni bila kaj dosti večja od cepljenega jabolka, je tudi spominjala na gingav sadež. Mala Trejzka je dolgo stala ob postelji in si ga rahlo sklonjena molče ogledovala. Tak je bil torej Ferek, njen nezaželeni bratec, ki se ga je, ko je bil v maminem trebuhu, nekako sramovala in se mu želela celo umakniti, še preden bo prišel na svet.
(str. 243)