Ernesto

Tankočutno, krhko izpisana avtobiografska izpoved komaj zrelega dečka in njegovega krmarjenja med Scilo in Karibdo prvih spoznanj o spolnosti in zaljubljanju. “Dva fanta, ki stojita na stopnicah pred hišo svojega učitelja violine in se pogovarjata o šoli, pa si nato ob slovesu stisneta roko, bi se vsakomur, ki bi ju opazoval, zdela nekaj čisto vsakdanjega. Vendar pa je to srečanje bilo – zaradi posebnega ozvezdja, pod katerim je nastalo, in pa zaradi daljnosežnih posledic (vse drugo ni važno) – izjemen dogodek, ki se lahko pripeti samo enkrat v stoletju in samo v enem kraju.” Ernesto je Sabova nedokončana novela, ki je, skrbno shranjena, smela pred bralce šele po avtorjevi smrti. Avtor je še predobro vedel zakaj.