Pričujoče delo švedske Nobelovke, Selme Lagerlöf, je klasika, ki na naših policah ni bila prisotna že od leta 1935, ko je bila prvič prevedena. Ponovna oživitev prinaša večno tematiko in problematiko posesivnosti med družinskimi člani. V zgodbi spoznamo zakrknjenega dninarja Jana, ki prvič začuti bitje srca ob hčerinem rojstvu. Opazujemo lahko, kako ljubezen do hčere vse bolj izriva zaljubljenost, kar seveda zemljevid odnosov postavi na glavo tako močno, da Jan ne uspe razumeti hčerinega odhoda od doma, hči pa prav gotovo zaznamuje, kar se v tekstu razkriva le posredno. Še več, postane obseden s čakanjem, da bi se vrnila, polzi v vzporedni, lepši svet blaznosti. Medtem ga žena ves čas “razume” in vztraja v odnosu. Posledice tako postavljenih razmerij oz. četrte božje zapovedi so diskutabilne, saj zapovedi, ki bi nalagala staršem pravilen odnos do (odraslih) otrok ni. Knjiga prevpraša tudi moralo višjih razredov, odnos do revnejših, drugačnih, karmo, povezanost z naravo, prehajanje po različnih svetovih. Pisateljica je znana kot pravljičarka, pripovedovalka, zato v tekstu ne manjka poosebitev narave, čudežev, vraž, nadnaravnih moči in bitij. Vsekakor zelo berljiva, pronicljivo zabavna literarna sladica.
Objavljeno: 18.11.2020 16:42:29
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:43:12