Rdeče marjetice

Avtorica opisuje svoje otroštvo v Slovenskih Goricah med obema vojnama. Kot nezakonskega otroka so jo k sebi vzeli očetovi starši in čeprav sta se njena starša kasneje poročila in imela še dve hčerki, ni nikoli več odšla živet k njim. Čeprav skromno pa je bilo življenje pri dedu in babici in skrbni teti Mariji vseeno polno ljubezni in pozornosti, čeprav tega niso izražali z besedami. Deklica je tako odraščala v skrbnem in ljubečem okolju, bilo jim je mar zanjo. Po svojih zmožnostih je pomagala pri gospodinjskem in kmečkem delu, hodila v šolo, a je bila tudi med sošolci zaznamovana zaradi svoje družinske zgodbe. Po koncu osnovne šole ni bilo denarja, da bi se izučila za poklic ali nadaljevala šolanje, domačijo je prevzel mlad gospodar s »ta mlado«, zato si je poiskala delo v velikem mestu, Ljubljani. Ušla je nasilnemu gospodarju in se vrnila, a ne domov, saj tam ni bilo več mesta zanjo, pač pa k mamiki, mamini materi. A začela se je druga svetovna vojna in za petnajstletno deklico je otroštva nepreklicno konec.