Otrokova pot v svobodo

Franc Rado Jelerčič v knjigi opisuje svoje pretresljivo otroštvo in mladost. Rodil se je leta 1927 v kraju Veliko Polje na Vrheh, na kraških gričih nad Vipavsko dolino. Fašistična Italija, pod katero je po prvi svetovni vojni spadal ta del Primorske, je že kazala svoje zobe. V mlado kmečko družino pa je posegla še kruta usoda, najprej je umrla mati, čez leto še oče. Sestri je vzela na Štajersko teta Justi, za štiriletnega Franca pa oblasti niso izdale dovoljenja za odhod v Jugoslavijo. Tako so si otroka podajali po vasi, po tri dni je bil na hrani pri vsaki hiši, spal po hlevih, bil zaničevan in pretepan od vaških otročajev in tudi starejših vaščanov. Več kot leto je minilo, da je teta Justi uspela urediti, da so Franca po skrivnih poteh pretihotapili na Rakek in v Ljubljano in ga s pomočjo Rdečega križa pripeljali k njej na Muto, kjer je bila učiteljica. Šele tu se je zanj začelo lepše življenje , saj je teta lepo skrbela zanj. Nečak se je izšolal, se s teto preselil na Teharje pri Celju, kjer je dobila službo učiteljice in tudi stanovanje. Našel je ljubeč dom, a časi druge svetovne vojne so bili vse bliže.