Človek na obeh straneh stene

Dogajanje je postavljeno v soparno poletje Buenos Airesa, kjer v najeti sobi čakajo kovčki, da bo brezimni glavni junak začel novo življenje. Kljub temu da pisatelj glavnega junaka ne poimenuje, bralcu dovoljuje, da spoznava najbolj intimne kotičke njegove duše. Brez pravega kronološkega zaporedja se razgrinjajo spomini, občutki in misli osamljenega, malodušnega in negotovega štiridesetletnika. Osrednja pripoved je ljubezenska zgodba med bratovim dekletom, Katjo, in protagonistom. Ko izve, da Katja ni to, za kar se izdaja, se začne junakov notranji boj. V spominih se vrača v otroštvo, bralec spozna njegov odnos z očetom, bratom, mačeho in redkimi prijatelji. Čeprav je žena Marija navidezno odrinjena v ozadje, ima v njegovem življenju posebno mesto. Avtor se preko junakovih razmišljanj v romanu dotakne tudi odtujenosti, v katero so se pogreznili begunci v novi domovini, ter ideoloških razhajanj, ki so sprožila njegov beg. Bralcu spretno odstira globine junakove duše, njegova omahovanja in prelaganja odločitev. Čeprav junaka razjeda dvom in je ves čas na robu obupa, nikoli povsem ne obupa. Slutimo lahko, da mu notranjo moč daje upanje, da bo na koncu vse dobro. Roman Človek na obeh straneh stene je prvič izšel leta 1957 v Argentini, kamor se je v vrtincu revolucionarnega dogajanja ob koncu druge svetovne vojne umaknil pisatelj Zorko Simčič. Prva izdaja romana je zaradi neideološkosti zgodbe in modernističnega stila naletela na mešane odzive. Roman predstavlja eno najzgodnejših del slovenskega modernizma ter temeljno delo povojne slovenske literature. V Sloveniji je prvi ponatis izšel leta 1991 pri založbi Mihelač ter bil nagrajen z nagrado Prešernovega sklada. Sledile so še izdaje leta 1999, 2003 in 2004. Jezikovno in stilistično popravljeni roman je ob pisateljevi stoletnici leta 2021 izdala Celjska Mohorjeva družba. Pisatelj Zorko Simčič je leta 2013 prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo in bogat ustvarjalni opus ter ob stotem rojstnem dnevu Srebrni red za zasluge Republike Slovenije.