| Žanr | zgodovinski roman |
| Narodnost | angleška literatura |
| Kraj in leto izida | V Ljubljani, 1978 |
| Založba | Cankarjeva založba |
| Prevod |
Avgust Petrišič |
| Ključne besede | avgust, klavdij, Rimski cesarji, stari rim, Zarote |
Robert von Ranke Graves (24. julij 1895-7. december 1985) je bil angleški pesnik, prevajalec in pisatelj. Bil je tudi zelo pomemben prevajalec klasičnih latinskih in antičnih grških besedil, ki ostajajo popularna še danes, predvsem zaradi jasnega načina pisanja in zanimivega stila. Graves je leta 1934 dobil nagrado James Tail Memorial Prize za njegovi deli Jaz, Klavdij in Claudius the God (druge knjige niso prevedli v Slovenščino).
Avtor romana s poznavanjem zgodovine, z domišljijo, duhovito in intenzivno predstavi eno najnasilnejših in najsramotnejših obdobji rimske zgodovine. Knjiga nas popelje od cesarja Avgusta, Tiberija, najslabšega med Klavdijci, razuzdanega in blaznega Kaligule do najboljšega vladarja tega rodu Klavdija. Slednji je bil postavljeni in odrinjeni jecljavec, verjel je v republiko, poleg tega je bil izredno načitan modrec. Roman je napisan v prvi osebi in skuša ustvariti iluzijo skrivne avtobiografske izpovedi tretjega rimskega cesarja Klavdija, ki je vladal med letoma 41 in 54. Robert Graves nam nazorno predstavi stari Rim, ki ga bežno in po pomanjkljivih podatkih poznamo iz zgodovine. Roman je prvič izšel leta 1934. Po njem so naredili dva filma. Tri leta po izidu knjige je režiser Josef von Sternberg posnel film z enakim naslovom. Drugi film je sledil leta 1976, ko je BBC posnel mini serijo z istoimenskim naslovom, v kateri so igrali Derek Jacobi, Sian Phillips and John Hurt.
Objavljeno: 03.11.2020 21:55:49
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:42:59
Mesec dni pred svojo smrtjo se je Avgust nenadoma pojavil na vratih moje študijske sobe, pravkar je bil obiskal mojo mater, ki se je popravljala po dolgi bolezni – in ko je odslovil svoje spremljevalce, se je začel nekam brez veze pogovarjati z menoj, ne da bi gledal naravnost vame, ter se ponašal tako plaho, kakor bi bil on Klavdij in jaz Avgust. Vzel je neko knjigo moje zgodovine in prebral neki odlomek. »Odlično pisanje!« je rekel. »In kdaj bo delo končano?«
Povedal sem mu: »Čez kak mesec ali še prej.« Pa mi je čestital in rekel, da bo ukazal na lastne stroške prirediti javno branje ter bo povabil svoje prijatelje poslušat. (str. 183)
in nato