Objem na vrhu sveta

Žanravtobiografski roman, spomini
Narodnostslovenska literatura
Kraj in leto izidaKranj, 2020
Založba
Ključne besede Alpinistične odprave, Alpinizem, Gore, Gorovja, Moški in ženske, Osebna izpoved, Samospoznavanje
Število strani

299

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

9-10 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Lahkotna
Zahtevna

Marija in Andrej Štremfelj sta se objela na vrhu sveta kot prvi zakonski par v zgodovini himalajskih vzponov.

7. oktobra 1990 sta Marija in Andrej z roko v roki stopila na 8848 m visoko streho sveta. Marija je bila kot prva Slovenka, tretja Evropejka in 13. ženska na svetu, ki ji je to uspelo. Andrej je enajst let pred tem, 13. maja 1979, že stal tam. Skupaj z Nejcem Zaplotnikom sta bila prva Slovenca, ki sta osvojila Sagarmatho, čelo neba, kot pravijo Mount Everestu v Nepalu oz. Čomolungmo, tibetansko mati vesolja. Je tudi edini na svetu, ki v rokah drži dva zlata cepina in edini Slovenec, ki mu je bilo dvakrat dano splezati tako visoko. Sedaj je pred nami knjiga, v kateri vsak posebej, vsak na svoj način in vsak z drugačnimi očmi podoživljata tisti čas. To ni le knjiga o Everestu. Dobršen del knjige je sicer posvečen odpravi Alpe Adria Sagarmatha, v kateri je bilo 13 slovenskih in italijanskih alpinistov. Iz odprave je istega dne uspelo priti na vrh še Janezu Jegliču in Šerpi Lakpa Riti. Predvsem je to knjiga o njunem življenju. O strahovih, željah, žalosti in veselju. Takrat sta prvič na odpravo odšla ob skupaj. Doma sta za skoraj tri mesece v varstvu domačih pustila dva majhna otroka. Vsi težki trenutki, kot pravita v knjigi, so izginili v pozabo. Zakonca Štremfelj sta uspešno združila družino in vrhunski alpinizem.

Zunaj sneži, kljub temu da se žareča krogla kot privid sem in tja prikaže skozi sive megle, ki visijo nizko nad ledenikom. Sneg je moker, tako da se s segretega šotorskega platna cedi voda. Ure brezdelnosti v višninskih taborih so najdolgočasnejši del vsake odprave, ko se zdi, da čas teče hitreje kot lenobna kalna reka, ti pa pogosto zastajaš v njenih menadrih, kjer se tok popolnoma ustavi.
(str. 181)

Citati

(1)
Viktorija Kante

Je res potrebno v življenju vložiti samega sebe v nekaj, da s fizičnim naporom zaliješ dušo, da zacveti z občutenjem najlepših čustev, milejših, kot si jih lahko predstavljaš v sanjah?

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 262
Komentarji: 0
Število ocen: 6
Želi prebrati: 4
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 10

Dobrodošli

Namestite aplikacijo
×