Cilka Žagar se je z možem in sinom v 60.letih prejšnjega stoletja preselila v Avstralijo. V želji, da bi se čimprej dobro naučila angleško, je poprijela za vsako delo, kjer je v stiku z ljudmi izpilila jezik nove domovine. Hkrati se je ob delu tudi izobraževala in kasneje delala kot prevajalka in učiteljica. V iskanju boljših priložnosti se je družina pustolovsko preselila v mestece Lightning Ridge v prostrani, odmaknjeni avstralski notranjosti, kjer so nahajališča dragocenih črnih opalov. Naučila pa se je tudi brušenja in loščenja opalov ter trgovanja z njimi. V sosednjem Walgettu je postala učiteljica aboriginskih otrok. Skupnost staroselcev jo je sprejela medse, ona pa je postala zapisovalka njihove zgodovine in zagovornica njihovih pravic. Tako je ohranila številne aboriginske legende, zgodbe, biografije staroselcev, njihove zakone, načine naravnega zdravljenja, jezik. Napisala je celo prvi aboriginski slovar.
Njeni romani, čeprav se dogajajo v Avstraliji, imajo vedno slovensko ozadje. Tudi v romanu Magdalena med črnimi opali zaslutimo avtobiografsko noto. Tudi Magdalena, glavna junakinja, je izseljenka, ki si je svoj novi dom poiskala v avstralskem Lightning Ridgeju, znanem najdišču črnih opalov. V pričakovanju novega tisočletja se njena intimna zgodba prepleta z življenjskimi usodami številnih iskalcev opalov. Njihov cilj je samo eden: najti veliki opal in postati bogat. Tako moški iščejo opale, ženske pa v brezmejni prostranosti avstralske pustinje smisel življenja. Vsi poizkušajo najti svoj kos sreče in bogastva, ob tem pa se srečujejo tudi s tamkajšnjimi staroselci. In tudi njihove različne življenjske zgodbe avtorica spretno vplete v Magdalenino zgodbo.
Objavljeno: 22.10.2020 14:51:30
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:42:49