Cesar

“Gospod Kapučicki, si lahko predstavljate, kaj pomeni denar v revni deželi? Denar v revni deželi in denar v bogati sta dve različni stvari! Denar v bogati deželi je vrednostni papir, za katerega na trgu kupujete blago. Tam ste preprosto kupec, celo milijonar je samo kupovalec. Lahko si kupuje več, a ostal bo samo kupovalec in samo to. Kaj pa v revni deželi? Tam je denar odličnost, blišč, omamnost, z večnimi cvetovi posuta živa meja, s katero se ogradite od vsega. Čez to živo mejo ne boste videli plazeče se revščine, ne boste čutili smradu bede, ne boste slišali glasov, prihajajočih iz človeškega dna. Hkrati pa veste, da vse to obstaja in vaša živa meja vas navdaja s ponosom. Imate denar, to pomeni, da imate krila. Rajska ptica ste, ki zbuja splošno občudovanje. Si lahko predstavljate, da bi se v Holandiji zbrala množica ljudi, da bi videla bogatega Holandca? Ali na Švedskem ali v Avstraliji? Pri nas pa – da. Če se pri nas pojavi knez, ljudje pritečejo skupaj, da bi ga videli. Pridrveli bodo gledat milijonarja in potem bodo še dolgo hodili in govorili – videl sem milijonarja. Denar vam lastno deželo spremeni v eksotično pokrajino. Vsemu se začnete čuditi – temu, kako ljudje živijo, kakšne so njihove skrbi in rekli boste: Ne, saj to ni mogoče. Vse pogosteje boste ponavljali: Ne, saj ni mogoče. Pripadali boste že neki drugi civilizaciji, saj veste za tisti zakon kulture – da se dve civilizaciji nikoli ne moreta dobro poznati in se razumeti. Postali boste gluhi in slepi. Dobro se boste počutili v svoji civilizaciji, ograjeni z živo mejo, vsa znamenja druge civilizacije pa vam bodo tako nerazumljiva, kot da so jih poslali prebivalci s planeta Venera. Če se vam bo zahotelo, boste lahko postali odkritelj v lastni deželi. Postanete lahko Kolumb, Magellan, Livingstone. A dvomim, da bi vas to mikalo. Take odprave so nevarne, saj vendar niste nori. Vi ste že človek svoje civilizacije, zato jo boste branili in se zanjo borili. Zalivali boste svojo živo mejo. Postali ste že natanko tak vrtnar, kakršne potrebuje cesar.”