| Žanr | kratka zgodba |
| Narodnost | poljska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2020 |
| Založba | Cankarjeva založba |
| Zbirka |
Moderni klasiki |
| Prevod |
Jana Unuk |
| Ključne besede | Futurizem, Kloniranje, Odnos do živali, Religija |
Deset tematsko raznolikih kratkih zgodb ima (vsaj) eno skupno lastnost – vse so bizarne. Že ime zbirke obljublja nekonvencionalnost, odmik od tradicionalnega in eksperimentiranje, kar je pravzaprav značilno za ves avtoričin opus. Kljub raznolikosti pa Tokarczukova ostaja zvesta nekaterim svojim priljubljenim temam: feminizem, futurizem in odnos do živali (Obisk, Transfugij), fantastično (Zelena otroka), nenavadno (Šivi, Resnična zgodba, Ozimnica), nadnaravno (Gora vseh svetih), religija (Koledar človeških praznikov) … Po njenih besedah je najosnovnejša definicija literature ogledovati si in opisovati očitne resnice z neočitnih zornih kotov, kar se manifestira tudi v pričujoči zbirki zgodb. Ne glede na to, da je kratka zgodba neprimerno manj obsežna literarna forma kot roman in nudi manj manevrskega prostora, pa Olgi Tokarczuk uspe zaobjeti vso širino in globino likov, situacij in pogledov.
Objavljeno: 23.10.2020 17:09:45
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:42:34
Imamo sinčka. Hotele smo, da bi imel temno polt in azijske poteze. Izkazalo se je, da to ni tako enostavno, ker je bila v zadnjem času to zelo iskana kombinacija, vendar se nam je posrečilo. Halim je lep in pameten. Za njegovo rojstvo sva vzeli Fanio in zdaj smo štiri: Alma, Lena, Fania in jaz. Pravzaprav lahko rečem, da smo v naši mali homogenetični družini vse izpolnjene in srečne, štirica pa je zelo simetrično in čudežno stabilno število. Včasih si predstavljam, da smo krila staroveškega mlina na veter, obračamo se okrog enega središča, zajemamo prostor zase, urejamo kaos časa. Gibamo se po isti orbiti, druga za drugo, in izpolnjujemo vse možnosti obstoja.(str. 43)
in nato