Hagard

Philip, moški konec štiridesetih, nepremičninski podjetnik in marljivo, urejeno mesto, povsem nevajeno tega, da bi se “kdo, kot je bil ta Philip (…) v nekaj urah iz solidne, zagotovljene eksistence privedel na rob lastnega uničenja.” Lepega marčevskega dne mu med opravki pot prekriža žensko bitje, ki ga obsede. Naj so bile krive slivnato modre balerinke, nekaj v gibanju ali predstava o njenem vonju, s tem se Philip pretirano ne ubada. Se pa tega rigorozno loti pripovedovalec, ki ga Philipovo nerazumno obnašanje obseda ravno toliko kot gospodična njega. Ko začne precej nerodno slediti lahkotnemu gibanju ženske, počasi razpada njegova zunanja podoba, odrinjene so službene in starševske obveznosti, s praznjenjem baterije pametnega telefona pa postaja vedno bolj nemočen. Dosti bolj spretno mu je na sledi pripovedovalec, ves prevzet od dejavnikov, ki so dopustili takšno drsenje v pogubo. Spotoma poznavalsko deli še nekaj komentarjev o družbi v času elektronske dobe, nazadnje pa skuša prispeti na sled samemu sebi in si odgovoriti, kaj je tisto, zaradi česar ga ta Philipova zgodba tako okupira? Seveda se v to trmasto-sentimentalno zasledovanje želje zapletemo tudi bralci.