Dan izmed dni : zgodbe

Vijuganje po cestah Amerike. Po prostranstvih. Širokih. Wide open. Včasih samo zaslutenih. V daljavah meglic. Potovanje skozi landscape spominov. Road trip meditacija. Samotna. Ne osamljena. Razen na trenutke. Pa še tisto megleno. Zatripano. Na trenutke zadeto. Substančno. O življenju. O ljubezni. O vsem. O vseh. Kerouaško. Čeprav precej bolj apokaliptično. In predvsem kapitalistično. Post kapitalistično. Odtujeno. Ameriško. Sanjavo. In zelo analogno. Digitalnega je samo za odtenek. Tako kot njegov Pariz-Teksas scenarij. Le da tokrat brez Pariza. In z nekaj Mehike. In sintetičnih drog. Za meskalin tukaj ni prostora. Tekila in viski sta priročnejša. “Mislil sem, da sem se potrudil, kolikor sem mogel; storil vse, kar je bilo v moji moči, da ne bi postal moj oče.” Dan izmed dni ali ko si v avtu zarolaš Hanka ali Casha. Elvisa ali dober blues. In te odnese. Americana v najžlahtnejši obliki.